“Upokojenci imajo prenizke pokojnine, njihovi otroci imajo prenizke dohodke, ni služb, številni ne morejo študirati,” razloge za proteste pojasnjuje predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. Danes se bo namreč ob 11. uri na ljubljanskem Kongresnem trgu zbralo več tisoč ljudi, ki želijo vladi sporočiti, da se ne strinjajo z njihovim načinom reševanja krize.

Protesti so le začetek

“Potrebujemo novo industrijsko politiko, kjer bomo konkurenčni z znanjem, ne pa z nizkimi plačami,” opozarja predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije poudarjajo, da ostro varčevanje ni rešitev. “Vlada je prezrla pomen delovnih mest,” pravi njihov predsednik Branimir Štrukelj. Semolič dodaja, da bi morali na evropski ravni oblikovati novo politiko, ki bi v ospredje postavljala pravice delavcev, ne interese kapitala. Neposreden povod za proteste so bile sicer neusklajene reforme, ki jih obravnava državni zbor. Če bodo te sprejete, sindikati obljubljajo druge, ostrejše načine boja.

Sindikati se v zadnjih letih množično odpravijo na ulice vsakih nekaj let

Demostracije leta 2005

Foto: Mavrič Pivk/Delo Protesti 2005

Razlog. Leta 2005 so novembra v močnem sneženju protestirali proti reformam prve Janševe vlade, ki je vključevala tudi enotno davčno stopnjo. Prepričani so bili, da bi ta vodila v znižanje plač.

Število. Na ulicah je bilo med 35 in 40 tisoč protestnikov. Sodelovalo je več sindikatov ter študenti in upokojenci. Šlo je za najbolj usklajeno sindikalno akcijo do takrat.

Rezultat. Vlada enotne davčne stopnje na koncu ni uvedla.

Demonstracije leta 2007

Foto: IFP demonstracije 2007

Razlog. 17. novembra 2007 se je na ljubljanskih ulicah zbrala največja množica doslej. Protesti niso bili uperjeni proti prvi Janševi vladi, ampak proti delodajalcem, ker so nasprotovali uskladitvi plač z inflacijo. Dvig osnovnih plač naj bi po njihovem mnenju namreč vplival na padec konkurenčnosti.

Druge zahteve. Upokojenci so zahtevali višje pokojnine, študenti pa javno šolstvo.

Število. Demonstracij so se poleg vseh šestih sindikalnih central udeležili tudi samoorganizirani študenti v Avtonomnem bloku. Vseh protestnikov je bilo okoli 70 tisoč.

Demonstracije leta 2009

Foto: Nik Rovan Demonstracije 2009

Razlog. Sindikati so novembra 2009, tokrat pod Pahorjevo vlado, zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov in umik zanje spornih elementov pokojninske reforme, predvsem dvig starostne upokojitve na 65 let. Zahtevali so tudi zvišanje plač nasploh. Vlada je zahtevo po dvigu minimalne plače zavračala z utemeljitvijo, da bi temu sledila zapiranja delovnih mest.

Število. Na ulicah je bilo tokrat okoli 30 tisoč ljudi, zbrali so se na Prešernovem trgu.

Rezultat. Leta 2009 je bila zakonsko določena minimalna plača 597, letos 763 evrov.