Po našem razkritju, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odobrilo 2,8 milijona evrov vredno komunalno opremljanje poslovne cone v Občini Škocjan, kjer v dveh nelegalnih naseljih živi okoli 300 Romov, se je odzvala država. Na uradu za narodnostne skupnosti so ustanovili skupino, ki se bo ukvarjala s primerom Dobruške vasi. Državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta bo prihodnji petek na škocjanski občini s predstojnikom urada za narodnosti Stanetom Baluhom zahtevala dokumentacijo in odgovore, kaj se bo zgodilo s prebivalci romskih naselij v Dobruški vasi.

Potreben bo dialog

"Ministrstvo je sredstva odobrilo, ker je občina imela gradbeno dovoljenje in je ustrezala vsem pogojem," pojasnjuje Vontova. "Ugotavljali bomo, kako je do gradbenega dovoljenja sploh prišla," dodaja. Pravi, da je težava, da se z Romi nihče ne pogovarja. "Posebna skupina bo imela za nalogo vzpostaviti dialog tako z Romi kot z okoliškimi vaščani, ki so do zdaj, denimo v čistilnih akcijah, zgledno sodelovali," pravi Vontova. V romsko naselje že danes prihaja predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. "Težava je pomanjkanje informacij. V naselje gremo, da Romom sporočimo, da v tem niso sami. Treba je najti kompromis," razlaga Rudaš.

Odločbe o rušenju so že

Načrtovana poslovna cona naj bi po besedah škocjanskega župana Jožeta Kaplerja sicer tekla po občinski zemlji, kjer živi okoli 15 Romov v treh objektih, ki že imajo odločbo o rušenju, saj so črne gradnje. Preostali bivajo na zemljišču Kmetijske zadruge (KZ) Krka, ki pa je občini nedavno ponudila nadomestna zemljišča, saj želijo okoli hektar zemlje, kjer je romsko naselje, prodati. "Vemo, da je KZ dajala kazenske ovadbe, ne vemo pa, da zemljišče prodaja," pravi Blaž Kovač iz Amnesty Internationala. "Vprašanje je, zakaj občina ne kupi tega zemljišča od KZ," dodaja in kot zgleden primer navaja sosednjo krško občino, ki je eno od romskih naselij legalizirala. "Na koncu mora nastati dogovor, da nihče ne bo ostal brez doma," še pravi Kovač.