Socialna kapica, eden izmed ukrepov, ki bo odločilen za morebitno vzpostavitev mavrične koalicije, tudi v tem tednu buri duhove. Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) je nasprotovanje ukrepu socialne kapice izpostavila na tiskovni konferenci namenjeni le predstavitvi tega ukrepa, kjer so izpostavili, da je argumentacija za uvedbo socialne kapice žaljiva, sprevržena in zastarela.

Višja plača na račun socialne države

Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je tako izpostavil, da je skrajni čas, da se delodajalci nehajo skrivati za razvojno lenobo in davčnimi subvencijami in s tem jemati za talca socialno državo. V boju za konkurenčnost pa naj raje začnejo s tistim, kar se pričakuje od delodajalcev - vlagajte v vse svoje zaposlene. Lukič še navaja, da bi socialna kapica prinesla višje plače le za omejenemu krogu zaposlenih na račun socialne države. "Torej tukaj ne gre za dvig plač, temveč za javno subvencioniranje višjega sloja s sredstvi socialne države.“

Po navedbah sindikalista delodajalci z zahtevo po socialni kapici sporočajo, da je produktivni del gospodarstva, ki resnično ustvarja dodano vrednost "pametna tehnična inteligenca", ki jo moramo za motivacijo davčno razbremeniti. "Spoštovani delodajalci, ali se zavedate, da s takšno argumentacijo spreminjate ostale delavce v "ne tako pametno neproduktivno delovno silo", ki je nič drugega kot pogrešljiv strošek dela?"

Socialne blagajne bi polnili s podaljšanjem delovne dobe

Diametralno stališče o ukrepu socialne kapice zavzemajo številni delodajalci in managerji. Med političnimi strankami je najglasnejši podpornik NSi, kjer pojasnjujejo, da je "Slovenija ravno zaradi tako visoke obremenitve plač postala gospodarsko nekonkurenčna, visoko izobraženi, inovativni in sposobni ljudje pa posledično svojo priložnost iščejo v tujini, kjer za svoje delo lahko prejmejo večjo neto plačo kot pa v Sloveniji“. Sami bi socialno kapico postavili pri 3.000 evrih bruto, znižali pa bi tudi obdavčenost nekaterih dohodninskih razredov. V NSi bi izpadlih 450 milijonov evrov, ki bi jih na ta račun izgubila država, nadomestili z bolj učinkovitim pobiranjem davkov, povečano domačo potrošnjo in novimi delovnimi mesti. Socialna kapica naj bi z nižjimi davki in nižjo obdavčitvijo dela prinesla višjo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Izpad iz socialne in pokojninske blagajne pa bi nadomestili z reformami, ki vključujejo tudi povišanje delovne dobe.