V skupni izjavi poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica so danes predstavniki strank predstavili stališča glede referendumskih pobud stranke SDS in prihajajoče referendumske kampanje o predlogih sprememb zakona o vladi, novele zakona o RTVS in sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi.

V koaliciji prepričani v svoj uspeh

V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda menijo, da bodo referendumi nosili enak pomen kot aprilske parlamentarne volitve. ''Ukvarjamo se s cenami, draginjo in ne z delitvijo in politizacijo,'' je poudaril poslanec Borut Sajovic.

Glede sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi je dejal, da bi bilo z referendumsko odločitvijo blokiranih 20 milijonov evrov pomoči za domove za starejše občane.  

''Prepričan sem, da nas bodo državljanke in državljani podprli ter da si želimo še naprej razvijati demokratično, odprto in svobodno državo,'' je zaključil Sajovic.

Poslanec SD Jani Prednik meni, da stranka SDS od začetka sestave trenutnega parlamenta in vlade blokira delo obeh. Po mnenju SD omenjeni zakoni predstavljajo organiziranost vlade za bolj operativno in učinkovito delovanje, zagotavljajo depolitizacijo RTV in onemogočajo zvišanje oskrbnin za domove za starejše.

V Levici menijo, da se stranka SDS ''ni sprijaznila s porazom na aprilskih volitvah 24. aprila,'' kot je dejal poslanec Matej Vatovec in dodal, da gredo tovrstna dejanja v škodo ljudi.

''Vztrajanje s stanjem na RTV pomeni kratkoročen propad ključne medijske hiše v državi,'' je poudaril Vatovec, nesprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi pa bi ne le zvišalo oskrbnine, temveč tudi vplivalo na način in kakovost izvajanja storitev.

Glede Zakona o vladi je Vatovec izpostavil, da predstavlja načrt in vizijo, kar je predsednik vlade Robert Golob imenoval ''nova družbena pogodba,'' ki svoje cilje uresničuje tudi v  reorganizaciji števil in pristojnosti ministrstev.

Datum in način izvedbe ostajata neznanka

Poslanci koalicijskih strank še ne napovedujejo možnega datuma za prihajajoče referendume, saj, kot so izpostavili, je odločitev odvisna od časa vložitve podpisov. Kot je danes napovedal poslanec SDS Branko Grims, se bo to najverjetneje zgodilo v ponedeljek.

Zakonodaja sicer določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.

Prav tako poslanci koalicijskih strank ne napovedujejo načina izvedbe referendumov. Sajovic je v zvezi s tem dejal, da bi lahko referendumski dan predstavljal dobro rešitev za izvedbo referenduma.

http://dezurni@styria-media.si