Na spletni strani vlade predlagam.vladi.si, kamor lahko državljani in državljanke pristojnim vladnim organom posredujejo svoje predloge, je med drugim predlog, po katerem bi se vse risanke, filme in oddaje sinhroniziralo izključno v slovenskem knjižnem jeziku. "Pozivam vlado, da poskrbi, da se v vseh sinhroniziranih delih, kakor tudi v vseh televizijskih oddajah (voditelji oddaj) uporablja izključni slovenski knjižni jezik, ali pa se ob uporabi katerega koli narečja dodajo tudi podnapisi," je zapisal predlagatelj.

Kot pravi, se mu zdi nedopustno, da je "vsa Slovenija (razen Ljubljane z okolico) prisiljena poslušati npr. ljubljanščino, ko pa se predvaja npr. slovenski film Petelinji zajtrk, pa so zraven še podnapisi". V primeru ene od risank, kjer tudi uporabljajo narečje, pa podnapisov ni, izpostavlja.  

Ministrstvo: Jezika to ne ogroža

Ministrstvo za kulturo na predlog odgovarja, da je jezik umetnostnih besedil polega jezika verskih obredov izločen iz reguliranja javne rabe slovenščine. "Zakon o javni rabi slovenščine ne predpisuje knjižnega jezika (v odnosu do narečja), razen izjemoma v besedilih ob prodajnih izdelkih, zlasti zdravilih ali fitofarmacevtskih sredstvih, ko bi morebitno nerazumevanje lahko predstavljalo grožnjo za zdravje," pojasnjuje ministrstvo. 

Predlog spada na področja, kjer se je zakonodajalec omejil glede uporabe knjižnega jezika, in sicer na področje umetniške svobode in slogovne ustvarjalnosti ter na področje spoštovanja vseh zvrsti jezika, tudi narečij in njihove vloge v javnem sporazumevalnem prostoru. 

Na ministrstvu razvedrilnih oddaj, v katerih soobstajajo narečja, pogovorni jezik ali slengovska govorica mladih, ne vidijo kot grožnjo slovenskemu knjižnemu jeziku, "saj ima privilegirano vlogo v v zahtevnejših izobraževalnih, kulturnih ali političnih prispevkih in pogovornih oddajah, kjer se ohranja in razvija". 

dezurni@zurnal24.si