Gotovo poznate kak primer upokojenca, ki si je pred upokojitvijo privoščil še kakšno leto ali dve brezdelja na zavodu za zaposlovanje. Recepta za to "čakanje" na upokojitev sta v osnovi dva: ali se v službi dogovorite, da ukinejo vaše delovno mesto in vas odpustijo. s tem da vam morajo izplačati še odpravnino, ki bi jo sicer morali tudi ob upokojitvi. Druga možnost je, da zaposleni, ki je blizu upokojitve, da odpoved, nato pa ga nekdo zaposli za en mesec ali celo le za en dan. Ko taka (fiktivna) pogodba za določen čas poteče, gre lahko na zavod in mu pripada nadomestilo za primer brezposelnosti.

Pred upokojitvijo večini pripada 25 mesecev nadomestila. Toliko namreč pripada vsem, ki so starejši od 55 let in so bili zavarovani nad 25 let. Kdor je pravico do nadomestila že uveljavljal, se mu zavarovalna doba od takrat šteje na novo, a starejši od 57 let, ki imajo skupaj najmanj 35 let zavarovanja, so izjema, ti v vsakem primeru dobijo 25 mesecev nadomestila.

Nadomestilo je bistveno nižje od plače, a zanj ni treba hoditi v službo. Prve tri mesece je 80 odstotkov, naslednjih devet mesecev 60 odstotkov in po izteku enega leta le še pol povprečne plače v zadnjih osmih mesecih pred izgubo službe. Hkrati pa ne sme biti nižje od 350 evrov in ne višje od 892,50 evra.

Bolj goljufajo moški? 

"Prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, ki so prejemali nadomestilo za brezposelnost ali so bili zanje plačani prispevki za PIZ, je bilo v letu 2016 pred starostno upokojitvijo približno 3300 oziroma dobrih 20 odstotkov vseh, ki so imeli v tem letu priznanje pravice do starostne ali predčasne pokojnine. Med njimi prevladujejo moški (približno 65 odstotkov)," kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) za lansko leto. 

Med vsemi, ki so se upokojili z zavoda za zaposlovanje, jih je imelo skoraj dve tretjini pravico do nadomestila. Če bi šlo za dolgotrajno brezposelne, bi to pravico že izgubili. Lani se je z zavoda upokojilo 5020 ljudi, od tega jih je imelo ob upokojitvi pravico do nadomestila 3006. 

Letos velik porast takih primerov 

Letos do septembra se je z zavoda upokojilo 3144, skoraj dve tretjini pa sta imeli pravico do nadomestila. V primerjavi z letom prej je se je z zavoda s pravico do nadomestila upokojilo 409 oseb več, kar je za dobro četrtino več kot lani.

Starejši Poleg plače še do 544 evrov predčasne pokojnine

Z zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so nam poslali podatke za prvih sedem mesecev. Do avgusta se je starostno upokojilo 6383 ljudi. Da bi jih lahko primerjali s podatki zavoda za zaposlovanje, smo predpostavili, da se vsak mesec upokoji enako število ljudi, tako bi se do septembra upokojilo 7295 ljudi. To pomeni, da se je skoraj pol ljudi (43 odstotkov), ki so se letos upokojili, upokojilo z zavoda za zaposlovanje. Skoraj vsak tretji (27 odstotkov) pa je imelo ob upokojitvi na zavodu še pravico do nadomestila, kar bi lahko nakazovalo, da je šlo za "čakanje" na upokojitev na zavodu.

Pravila so enaka za vse, tudi tiste pred penzijo

"Za iskalce tik pred upokojitvijo veljajo enaka pravila kot za vse ostale iskalce zaposlitve. Seveda pa je njihova udeležba na razgovorih odvisna od več dejavnikov; od motivacije brezposelne osebe za iskanje zaposlitve kot tudi motivacije delodajalcev za njihovo zaposlitev," so nam pojasnili na zavodu za zaposlovanje.

Slovenija Družinska pokojnina: Po smrti očeta ne dobita ničesar

Na vprašanje, ali pri ljudeh, ki so tik pred upokojitvijo oziroma imajo do upokojitve še toliko časa, kolikor jim pripada nadomestilo, opažajo kakšne anomalije, pa: "Pri starejših iskalcih zaposlitve težko govorimo o anomalijah. Je pa res, da jim denarno nadomestilo vsaj za čas trajanja brezposelnosti omogoča relativno finančno stabilnost. Tako je aktivno iskanje zaposlite in motivacija za zaposlitev v precejšnji meri odvisna tudi od starejših iskalcev samih, veliko vlogo pa pri tem igrajo tudi delodajalci, ki jim namenijo možnosti za ponoven vstop na trg dela ali pa ne."

Pogodba za en dan ali za en mesec ni anomalija

V primeru sklenitev pogodb o zaposlitvi za en mesec ali za en dan, ki jim nato sledi prijava na zavod in pravica nadomestila, pa pravijo, da v takih primerih ne moremo govoriti o anomalijah. "V primeru sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas ne moremo govoriti o anomaliji, saj je sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas dopustno, v kolikor gre za primere, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1. Zavod nima pristojnosti, da bi posegal v pravno razmerje med delavcem in delodajalcem,« so pojasnili.

janez.zalaznik@zurnal24.si