Generalni pravobranilec Sodišča EU v Luksemburgu Priit Pikamäej meni, da sodišče Evropske unije ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo. Slovenija je pred letom in pol zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe na evropsko sodišče vložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda.
"Kršitve prava Unije, ki jih Slovenija očita Hrvaški, so akcesorne v razmerju do vprašanja določitve meje med tema državama, ki spada pod mednarodno pravo," je zapisal pravobranilec. 

Hrvaška je po objavi prisluhov pogovora med slovenskim sodnikom na arbitražnem sodišču Jernej Sekolcem in agentko Simona Drenik, arbitražni sporazum razglasila za neveljaven. Slovenija je tožno proti Hrvaški vložila na sodišče EU junija lani vložila sama, Evropska komisija vztraja na stališču, da morata državi članici rešitev najti sami. 

Odzivi Hrvaška o mnenju pravobranilca: Slovenija nima kaj ovirati našega vstopa v Schengen

Sodišče le v polovici primerov sledi mnenju pravobranilca

Pravobranilec lahko presodi, da je slovenska tožba dopustna, delno dopustna ali nedopustna. Na podlagi mnenja pravobranilca, ki je sporočil sklepne predloge na podlagi svoje neodvisne analize, sicer o sodbi ni mogoče sklepati. Sodniki lahko mnenju pravobranilca sledijo ali pa ne.
Po razpoložljivih statističnih podatkih namreč v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v približno polovici primerov.
Tak primer je tožba Avstrije proti Nemčiji zaradi cestnin. Tudi v tem primeru je pravobranilec menil, da sodišče ni pristojno za spor med Avstrijo in Nemčijo, vendar je sodišče odločilo drugače in na koncu obsodilo Nemčijo. 

Slovenija Hrvaški v tožbi očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.

"Razmejitev državnega ozemlja ni v pristojnosti Unije"

Pikamäe je ob sklicevanju na sodno prakso Sodišča opozoril, da ozemeljsko področje ustreza objektivnemu podatku, ki ga vnaprej določijo države članice in ki ga mora Unija upoštevati, zato je razmejitev državnega ozemlja ne spada na področje pristojnosti Unije. 

Glede neizpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz skupne ribiške politike, nadzora meja in pomorskega prostorskega načrtovanja, je generalni pravobranilec ugotovil, da se Slovenija opira na premiso, da je bila meja določena z arbitražno razsodbo, čeprav ta razsodba v odnosih med zadevnima državama članicama ni bila izvršena. Na podlagi tega pravobranilec meni, da z vidika prava Unije meja med tema državama članicami ni bila določena. "Slovenija Želi tako implicitno doseči izvršitev arbitražne razsodbe, kar ne spada na področje pristojnosti Unije," meni pravobranilec. 

Odločitev o tožbi Slovenije za sodišče pomemben presedan

Pomembnejši kot je primer, manj je verjetno, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca, poroča STA. Slovenska tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben primer, saj gre za redki primer tožbe članice proti članici EU, je tudi politično občutljiv primer, povezan z mednarodnim pravom in kot takšen za sodišče pomemben presedan, pojasnjujejo na sodišču.

Sodišče EU o dopustnosti in vsebini slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže odloča povsem ločeno, kar je zelo redko. Sodba naj bi bila znana v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če sodišče ugotovi, da za primer ni pristojno, se postopek s tem konča. Če pa odloči, da je tožba dopustna ali delno dopustna, sledi obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.

Cerar: Počakajmo

"Argumentacija generalnega pravobranilca je šibka, počakajmo na dokončno odločitev Sodišča EU," pravi slovenski zunanji minister Miro Cerar. 
Na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) poudarjajo, da sodišče EU na mnenje generalnega pravobranilca Priita Pikamäeja o tožbi Slovenije proti Hrvaški glede arbitraže ni vezano. Gre le za enega od korakov v postopku pred sodiščem, ki začenja posvetovanje o zadevi, pravijo na MZZ, kjer še vedno verjamejo, da bo sodišče prisluhnilo pravnim argumentom Slovenije in ne bo sledilo mnenju Pikamäeja.

Da je treba počakati na sodbo Sodišča EU, ki ne sledi vedno generalnemu pravobranilcu in "utegne biti drugačna, meni tudi profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik. Več tukaj. 

Slovenija: Pravobranilec zahtevka Slovenije ni interpretiral pravilno

"Generalni pravobranilec Priit Pikamäe je šel mimo slovenskega zahtevka in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res," pa je v prvem odzivu na mnenje pravobranilca v Luksemburgu poudarila slovenska agentka Maja Menard.