Osmega marca 1857 so ženske delavke, zaposlene v tekstilnih tovarnah v New Yorku organizirale protest, s katerim so se uprle nečloveškim delovnim pogojem ter premajhnim plačam.

Nekaj let pozneje so na ulicah protestirale s sloganom "Kruh in vrtnice", ki je simbolizrial boj za ekonomsko varnost in boljšo kvaliteto življenja. 

• PREBERITE ŠE: Ne le rože, osmi marec bo zaznamoval tudi protest

Kaj se je v položaju žensk spremenilo od takrat in kaj je ostalo isto? Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo, ki se ukvarja z neenakopravnostmi in tudi spolom, pravi, da je odgovor na to bolj zahteven kot se zdi na na prvi pogled.

"Po eni strani se sedanjost bistveno razlikuje od 19. stoletja, po drugi strani pa imamo občutek, da se tja vračamo," pravi Leskoškova. "Življenje se je v sedanjosti bistveno spremenilo, postalo je bolj kompleksno, težje je obvladovati okolje, v katerem živimo in ljudje morajo imeti veliko spretnosti in informacij, da lahko sledijo hitrim spremembam. Vendar imamo tudi občutek, da se 19. stoletje ponavlja, zaposlitven trg je prekaren, delavska zaščita se krha, delavskih pravic je vedno manj in preživetje vedno težje."

Med doseženim in ovirami

Ženske so se po besedah Leskoškove znašle nekje vmes. "Ne moremo zanikati njihovih dosežkov na področju izobraževanja, zaposlovanja, znanosti in tehnologije ter tudi na drugih področjih, kot je zasedanje vrednotenih delovnih mest, vključevanje v odločanje, politiko in podobno," ugotavlja profesorica na Fakutleti za socialno delo. "Vendar se na vseh teh področjih ženske še vedno srečujejo z množico podobnih ovir kot so jih doživljale v bojih 19. stoletja in tudi kasneje."

Ženske se morajo, kot poudarja, še vedno soočati s predsodki, razvrednotenji, moško dominacijo, siljenjem v spolne vloge, ki so že zdavnaj preživete. "V zasebnosti prevzemajo še vedno znaten delež gospodinjskega dela, skrb za otroke in ostarele," razlaga Leskoškova, "v  javnosti pa še vedno ne morejo do vrednotenih delavnih mest, za katere bi bile plačane toliko kot njihovi moški kolegi."

Boj za pravice

Leskoškova meni, da imajo ženske danes vedno več razlogov za bolj oster boj za pravice. "Kljub neverjetnemu napredku znanosti samske ženske ne morejo preseči ovir pri dostopu do oploditve z biomedicinsko pomočjo, še sploh, če živijo v istospolni zvezi," navaja enega od primerov. "Za delo so plačane manj, v nekaterih panogah je razlika v plači tudi več kot 25 odstotna, pokojninska vrzel med spoloma je ravno tako nekoliko večja od 25 odstotkov, starejše ženske živijo v revščini in na robu preživetja, vedno znova grozi prepoved splava, itd. Vidimo, da je veliko področij zgodovinskih in še vedno aktualnih, kar nam pove, da so pravice težko priborjene in z lahkoto izgubljene."

PREBERITE ŠE:

• Kako sva si različna, tudi pri plačah

• Vsaj 40 odstotkov šefov naj bo žensk

• Ženskam počitnice, moškim pričeske

• Ženske bodo do leta 2133 dohitele moške

dezurni@zurnal24.si