"Slovenija ni prva država, ki se loteva zakonskega urejanja tega področja - prva je v Evropi to pred desetimi leti storila Norveška, v zadnjih nekaj letih so ji sledile številne države," o uvajanju t. i. spolnih kvot v gospodarstvu pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak. "Pri nas je v pripravi predlog zakona, ki bo urejal vprašanje neuravnotežene zastopanosti žensk in moških v organih odločanja."

Priprava zakona je v tem trenutku še v okviru strokovne razprave glede ključnih zakonskih rešitev. "Predvsem se vrti okrog slovenske specifike majhnega števila članstva v organih odločanja," pravijo na ministrstvu. "Preučili smo že številne tuje rešitve - najbolj učinkovite prakse bi radi prenesli k nam, seveda ob upoštevanju izvedljivosti."

Mehki ukrepi ne pomagajo

Dodajajo, da želijo, da bi zakon dosegel svoj namen na tak način, da bi resnično zaživel v praksi, zato pred zapisom členov usklajujejo mnenja tako gospodarstva kot stroke in politike. "Izkušnje kažejo, da tako imenovani mehki ukrepi, npr. spodbujanje organizacij, da same uredijo stanje, ne prinašajo napredka, zato nas veseli, da v Sloveniji obstaja dovolj širok konsenz, da je potrebno uvesti bolj zavezujoče rešitve," poudarjajo na ministrstvu.

Kakšne bodo konkretne rešitve v zakonu, na ministrstvu še želijo razkriti, pravijo pa, da bo osnutek dorečen v začetku naslednjega leta. Okvir za izvajanje politik enake možnosti sicer predstavlja Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020. Ta med drugim predvideva vzpostavitev kvot za enakost spolov v upravnih odborih gospodarskih družb.

Vsak sedmi vodilni je ženska

Evropska komisija je v svojem poročilu 2012 ugotovila, da ostaja napredek glede prisotnosti žensk na vodilnih položajih v podjetjih pod pričakovanji. "Ker v vodilnih evropskih podjetjih samo vsak sedmi član oziroma članica upravnega odbora ženskega spola, bi potrebovali najmanj 40 let, da bi dosegli vsaj približno uravnoteženo zastopanost spolov," je ugotovila komisija in predstavila zakonodajni predlog za bolj uravnoteženo zastopanost žensk in moških v upravnih odborih podjetij. 

Predlagana direktiva EU o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov na direktorskih mestih družb, ki kotirajo na borzi, in povezanih ukrepih določa minimalni 40-odstotni ciljni delež predstavnic oziroma predstavnikov nezadostno zastopanega spola na neizvršnih direktorskih mestih upravnih odborov, ki ga morajo družbe, ki kotirajo na borzi, doseči do leta 2020, javna podjetja, ki kotirajo na borzi, pa do leta 2018.

V politiki s kvotami dosežen napredek

Slovenija je sicer v zadnjih letih dosegla napredekna področju zastopanosti žensk v politiki, zaradi česar se je na lestvici enakopravnosti spolov, kjer vodijo skandinavske dežele, uvrstila na spodobno deveto mesto. Najbolje se je na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma odrezala na področju politike, slabše pa na področju gospodarstva in izobrazbe, najslabše pa na področju zdravja.

dezurni@zurnal24.si