Zaradi pogostejšega dela od doma in digitalne tehnologije je na številnih delovnih mestih zabrisana jasna meja med službenim in zasebnim časom. Zato tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, ki je bil v uradnem listu objavljen lanskega novembra, uzakonjuje delavsko pravico do odklopa.
V zvezi s to pravico je bila v ZDR-1D vključena prehodna določba, da mora delodajalec ustrezne ukrepe iz novega 142.a člena sprejeti v roku enega leta od uveljavitve ZDR-1D, to je do 16. novembra 2024.
"Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe," pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zaposleni smo ves čas na razpolago
"Pravica do počitka je temeljna pravica vseh nas zaposlenih in je stara vsaj toliko, kolikor je star osemurni delavnik. Svoboda, ki so nam jo telekomunikacijske rešitve prinesle, je prerasla v to, da smo zaposleni ves čas na razpolago," je na današnji novinarski konferenci pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Povedal je, da so številna velika podjetja še pred državami sama zagotovila pravico do odklopa svojim zaposlenim. Leta 2011 je denimo Volkswagen uvedel politiko, po kateri je 30 minut po koncu izmene zaposlenih izklopil svoje strežnike elektronske pošte in jih ponovno zagnal 30 minut pred začetkom naslednje izmene. S to potezo se zaposlenim prepreči dostop do službene elektronske pošte zunaj delovnega časa.
Podjetje Daimler je denimo uvedlo edinstveno funkcijo "Pošta na dopustu", ki zaposlenim omogoča, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki izbriše prejeto e-pošto in pošiljatelja obvesti o izbrisu. Če je zadeva nujna, se pošiljatelju posredujejo drugi kontakti.
Podjetja so imela leto časa
"Lani smo predpisali, da imajo podjetja eno leto časa, da sama zagotovijo ukrepe, s katerimi bodo zagotovila pravico do odklopa," je pojasnil Mesec. Dodal je, da imajo v javnem sektorju že pripravljen predlog za kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, kjer bodo pravico do odklopa v tem smislu uredili in "bomo v par tednih tudi javnosti povedali kako smo to uredili v javnem sektorju, zato da to pokažemo na lastnem zgledu."
Inšpektorat za delo bo v prvih mesecih deloval predvsem napotilno. V podjetjih bo preverjal, ali so z ustreznimi ukrepi zagotovili pravico do odklopa in če je niso, jim bo svetoval, kako to narediti.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec
Na ministrstvu si želijo, da podjetja sama preberejo smernice, ki bodo danes objavljene na straneh ministrstva in v skladu s temi smernicami sprejmejo enostavne ukrepe, s katerimi se zagotovi pravica do odklopa.
"Generaciji mojih staršev ni bili treba nositi dela domov. Delo so končali ob 15.00, tedaj je bilo delo končano in so imeli čas za nas, otroke, za prijatelje, svoje hobije. Današnja generacija živi v drugačnem svetu. Danes ne poznam nobenega kolega ali prijatelja, ki ne bi nosil dela domov in ne bi še zvečer bil v stiku s sodelavci. Cel smisel pravice do odklopa je, da se družbeno spet dogovorimo, da imamo po neki uri popoldan ali zvečer, čas tudi za prijatelje, družino in nismo ves čas v službi," je pojasnil Mesec.
Ko ima delavec pravico do počitka, zaposlenemu ni treba odgovarjati na klice in elektronska sporočila. Sicer pa se zaposlenim že po trenutno obstoječi zakonodaji na dopustu ali v prostem času ni treba odzvati na klice delodajalca: "S pravico do odklopa zagotavljamo, da bodo morala podjetja pravico do prostega časa tudi aktivno urediti. Ker smo prišli v situacijo, ko veliko oseb te pavice nima več."
Ne "uzakonjuje", temveč uzakonja.
Če je plačano zakaj pa ne? PS pa na M4 obrazec ne pozabiti.
Telefon na dve kartici in "službeno" ven potegneš, ko greš iz službe in to je to...