Muižnieks sicer priznava, da so skrbi Slovenije, ko skuša preprečiti kaos, kakršen je vladal s pritiskom več tisoč migrantov in med njimi tudi prosilcev za azil v drugi polovici leta 2015 in v začetku leta 2016, upravičene, vendar pa predlagane rešitve kršijo več evropskih in mednarodnih standardov, še posebej prepoved kolektivnih izgonov in vračanja oseb v države, kjer bi lahko bilo ogroženo njihovo življenje ali kjer bi lahko bili podvrženi mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.

Muižnieks ob tem opozarja, da bi tak način pomenil tudi posredno vračanje. Slovenska zavrnitev osebe bi povzročila učinek domin tudi pri drugih državah in bi torej to pripeljalo do vrnitve te osebe v državo, kjer bi mu grozila smrt ali nečloveško ravnanje.

"Migrante prikazujete kot grožnjo"

Muižnieks je obžaloval tudi utemeljevanje novega zakona o tujcih na tem, da je "treba znižati stopnjo varnostne ogroženosti za slovensko prebivalstvo". "To pošilja negativno sporočilo javnosti, ko prikazuje migrante in prosilce azila kot grožnjo, namesto da bi se poudarjalo, da mnogi od njih bežijo z območij konfliktov in potrebujejo zaščito," je v pismu poudaril komisar.

"Poteptali boste, tisto za kar ste se borili sami"

Komisar spomni še na slovensko željo po osamosvojitvi, ki je zrasla tudi iz zahteve po spoštovanju čklovekovih pravic in na njene prve korake, ki so bili povezani s sprejemanjem zakonodaje, ki je to zagotovila. "Obžalovanja vredno bi bilo, če bi Slovenija umazala svojo zapuščino zavzemanja za človekove pravice s tem korakom, ki bi spodkopal človekove pravice, poteza pa pa ne bi imela negativnih posledic samo v Sloveniji, ki je spoštovanje človekovih pravic jemala zelo resno pač pa bi lahko povzreočil domino efekt v sosednjih državah in regiji."  

Brglez odgovarja: Spremembe predloga so še vedno možne

Foto: Saša Despot SMC kongres Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v odgovoru komisarju poudaril, da bo pomislekom v  pismu namenil posebno pozornost ter zagotovil, da Slovenija je in ostaja zavezana k celovitemu uresničevanju človekovih pravic. "Državni zbor se zaveda svoje odgovornosti, da zagotovi, da je vsa zakonodaja, ki jo sprejme, strogo skladna z ustavnimi določbami in mednarodnimi obveznostmi Slovenije. Zato je nujno poudariti, da so spremembe Zakona o tujcih, ki jih je predlagala vlada, šele v zgodnjih fazah zakonodajnega postopka in so še vedno odprte za morebitne potrebne spremembe. Prepričan sem, da bodo poslanke in poslanci Državnega zbora v največji možni meri upoštevali mnenja relevantnih služb Državnega zbora in uglednih pravnih strokovnjakov," odgovarja Brglez.

Opozicija proti nujnemu postopku

Poslanci naj bi o predlogu novele zakona o tujcih odločal po nujnem postopku na redni seji, ki se bo začela 23. januarja

Poudarjajo, da vlada ves čas pojasnjuje, da se varnostne razmere niso poslabšale in da tudi  v prihodnjih dneh, mesecih ni pričakovati, da se bo stanje spremenilo. "Predloge zakonov je po nujnem postopku med drugim mogoče obravnavati le, če gre za interese varnosti ali obrambo države, odpravo posledic naravnih nesreč in preprečevanje težko popravljivih posledic za delovanje države," sporočajo iz opozicijskega Zavezništva. .