"Transparenti se mi ne zdijo moteči," pravi ravnatelj Srednje tehniške šole Koper Iztok Drožina. Na zelenici pred šolo, ki so jo zgradili pred štirimi leti, pozornost vzbujajo oglasi lizinške družbe. Ta je namreč financirala izgradnjo šole. "Dokler lizing ne bo odplačan, bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport le najemnik šolskih prostorov," pojasnjuje Drožina in dodaja, da je bila izgradnja nove šole velik zalogaj.

Pogodbena zahteva

V italijanskem vrtcu Delfino Blu, kjer vhodna vrata "krasi" znak energetske družbe, pa ravnateljica Ilenia Vivoda pravi, da pri tem niso imeli kaj dosti besede. "Pogodbo o energetski sanaciji je podpisala občina kot naš ustanovitelj, Petrolova nalepka na vhodnih vratih je bila obveznost, ki smo jo morali izvršiti," razlaga. "Ena izmed zahtev v pogodbi je, da je treba po izvedbi objekt nujno označiti oziroma obvestiti javnost, da je bil projekt sofinanciran z nepovratnimi sredstvi za učinkovito rabo energije, podobno kot to velja za programe, ki jih sofinancira Evropska unija," pojasnjujejo pri Petrolu.

Zakon in priporočila

Oglaševanje v javnih vrtcih in šolah je sicer na eni strani omejeno z določbami zakona o varstvu potrošnikov, ki prepoveduje, da se na ta način škodi otrokom oziroma izkorišča njihovo pomanjkanje izkušenj, ter na drugi s šolsko zakonodajo, ki primernost takih vsebin prepušča presoji ravnatelja. V skladu z avtonomijo šolstva drugih zakonskih omejitev ni, so le nekatera priporočila. Inšpektorat RS za šolstvo in šport denimo predlaga, naj šole z internimi akti prepovejo akvizitersko prodajo in naj se oglaševalska gradiva raje posreduje staršem kot otrokom.

Ukrepanje inšpektorata

V Žurnalu smo pred časom že pisali o oglaševanju higienskih vložkov in šampona točno določene blagovne znamke v sklopu "informativnega gradiva", ki so ga delili na osnovni šoli. Šolski inšpektorat je v zadnjih letih v zvezi z oglaševanjem prejel več prijav, in sicer zaradi reklamiranja plesne šole med uro športne vzgoje, izobešanja plakatov, obvezne prisotnosti učencev na festivalu, komercialnih ponudb zavarovalnic za sklepanje nezgodnih zavarovanj, prikritega oglaševanja farmacevtskih izdelkov in oglaševanja banke. Ukrepali pa so med drugim zaradi izvajanja komercialnih učnih delavnic ter akviziterske prodaje in neavtorizirane promocije izdelkov v učnem času.

Donacije in korupcija

Barbara Krajnc, direktorica Slovenske oglaševalske zbornice, meni, da ne gre metati v isti koš vseh oblik oglaševanja v šolskem prostoru. Po njenih besedah so sprejemljive določene promocije ponudb ali izdelkov, ki so prilagojene otrokom in mladostnikom, prav tako se ji zdi smiselno, da ravnatelji od podjetij sprejmejo donacije, če jim primanjkuje javnih sredstev. Ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc pa je, nasprotno, prepričan, da v šolo ne spada prav nobeno oglaševanje. "Ravnatelj, ki to dovoli, dela napako," je prepričan. Za Merca so nesprejemljive tudi donacije, ki podjetju odprejo možnost oglaševanja na šoli. Na njihovi šoli donatorji, ki prispevajo za šolske malice plačilno nezmožnim, niso javni in so upravičeni le do poročila o porabljenih sredstvih. "Država in občine morajo poskrbeti za javno šolstvo, ki se mora financirati iz javnega denarja. Vse preostalo je korupcija," je oster.