“Zdela se mi je dobra poslovna priložnost,” je v torek Robert Teršek, sicer športni učitelj, pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki raziskuje ozadje izdajanja brezplačnika Ekspres, vztrajno odgovarjal na vprašanja, zakaj se je odločil za pot v založništvo.
Povedal je, da je podjetje Zame-tek kupil le teden pred izidom prve številke Ekspresa. S Pošto Slovenije je pogodbo o distribuciji 340 tisoč izvodov časopisa podpisal dan pred prvim izidom. Osem številk, kolikor jih je izdal, pa je “stalo več kot 300 tisoč evrov”. In kje je dobil denar? Vztrajno je trdil, da so mu denar posojali prijatelji. Na vprašanje, ali je bil med temi tudi predsednik uprave Delo Revij Matej Raščan, je pojasnil, da mu je Raščan pomagal na športni poti; pozneje je priznal, da mu je pred zadnjimi volitvami dal več osebnih posojil. Na vprašanje, za kakšne zneske je šlo, pa je povedal, da “sto tisoč evrov”, ki jih “še ni vrnil”.
Poštni nabiralnik
Da omenjeni časopis izdaja poštni nabiralnik, smo razkrili prav v Žurnalu24. Na naslovu podjetja namreč ni bilo uredništva in tudi Terškovi starši, ki so živeli na naslovu podjetja Zame-tek, o kakšni založniški dejavnosti niso vedeli ničesar. Je pa Teršek pred preiskovalno komisijo v torek zatrjeval, da “podjetje ni bilo fiktivno”. Na vprašanje, zakaj ni imel stroškov dela, pa: “Novinarjem nismo plačevali honorarjev, dobili so nagrade.”
“Poslovna priložnost”
Robert Teršek o Ekspresu. “Podjetje ni bilo fiktivno, denar so mi posojali prijatelji, novinarji so dobili nagrade.”