Po dosedanjih podatkih centra za obveščanje se je sprožilo 68 plazov, aktiviranih je bilo 187 gasilskih enot. Poplavljajo nekateri vodotoki, zaprtih je več cest.
Po močnem deževju, ki je po že predhodni namočenost tal in veliki vodnatosti vodotokov v torek zajelo predvsem vzhodno polovico države, se vremenske razmere danes umirjajo. Bodo pa šele čez dan vidne prave posledice deževja, zaradi katerega je v torek za severovzhod države veljalo najvišje, rdeče vremensko opozorilo, v Podravju pa tudi rdeče hidrološko opozorilo.
V zadnjih 12 urah so po podatkih centra za obveščanje gasilci pomagali odpravljati posledice obilnega deževja na območjih regijskih centrov za obveščanje Ptuj, Maribor, Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Centri za obveščanje so zabeležili kar 325 dogodkov, aktiviranih je bilo 187 gasilskih enot.
Gasilci so izčrpavali meteorno vodo iz večinoma kletnih prostorov stanovanjskih in drugih objektov, čistili prepuste, odstranjevali zaradi razmočenosti tal podrto drevje, v objekte so nameščali potopne črpalke ter s protipoplavnimi vrečami zaščitili ogrožene objekte. Meteorne vode so zalile tudi več cestišč, ponekod so objekte ogrožali tudi narasli vodotoki.
Plazovi ogrožajo objekte
Minulo noč se je po doslej zbranih podatkih sprožilo 68 plazov, največ na severovzhodu države, za njihovo sanacijo pa so aktivirali skupno 47 gasilskih enot. Gasilci so plazišča prekrivali s folijo in urejali odvodnjavanje. Plazovi večinoma ogrožajo infrastrukturo in objekte, nekaj škode so povzročili tudi v naravi, je zapisano v današnjem poročilu centra za obveščanje.
Zaradi zemeljskih plazov je na območju Šentilja ogroženih najmanj 12 hiš, med drugim na območju naselja Vranji Vrh, do mnogih dostop ovirajo zasute ceste. "Pripadniki Slovenske vojske naj bi okoli 7. ure prišli v Maribor, nato pa pridejo v našo smer. Pomagali bodo na vseh območjih, kjer so neprevozne ceste, še prej pa tam, kjer plazovi ogrožajo hiše," je povedala vodja šentiljske civilne zaščite Valentina Ošlovnik.
Težave so tudi v prometu. Zaradi nevarnosti plazenja vozišča na območju mejnega prehoda Zavrč na cesti Spuhlja-Zavrč promet poteka izmenično enosmerno. Zaradi poplavljenih vozišč so zaprte cesta Smednik-Kostanjevica pri Zameškem, cesta Videm-Radenci v Radencih in cesta Jurovci-Leskovec v Leskovcu. Na cesti Ptuj-Središče ob Dravi v Mihovcih promet zaradi plazu poteka izmenično enosmerno.
Popolnoma pa so zaradi zemeljskih plazov zaprte ceste Maribor-Pernica med Malečnikom in krožiščem pri avtocestnem priključku Pernica in cesta Zgornja Kungota-Plač pri Podigracu, kažejo podatki prometno-informacijskega centra za državne ceste.
"Upamo, da ne bo večjih težav"
Deževje v zadnjih dneh je povzročilo težave tudi v skoraj celotnem Pomurju. Večinoma je šlo za primere, ko so meteorne vode poplavile kleti in kmetijske površine, sprožilo se je osem zemeljskih plazov. Mura in Ščavnica pa kljub naraščanju sicer ostajata znotraj poplavnih nasipov, so danes za STA povedali v centru za obveščanje Murska Sobota.
Ščavnica se je zvečer začela razlivati, a ponoči se je stanje umirilo. Mura danes narašča, a zaenkrat ni dosegla stopnje, ko bi prihajalo do poplav v nižinskih predelih. "Zaenkrat je še znotraj visokovodnih nasipov. Ti so bili obnovljeni in upamo, da ne bo večjih težav. Tudi Ščavnica se razliva znotraj območja stalnih poplav," je pojasnil vodja izpostave Martin Smodiš.
V murskosoboški izpostavi Uprave za zaščito in reševanje so sicer od torka popoldne zabeležili 140 dogodkov. Večinoma je bilo potrebno prečrpavanje vode iz kleti, preventivno polaganje protipoplavnih vreč s peskom in odstranjevanje naplavin iz vodotokov, je še povedal Smodiš.
Plazovi so po podatkih centra za obveščanje na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Ljutomer, a ne predstavljajo večjih tveganj, zaradi katerih bi bila potrebna evakuacija ljudi. Tudi večje škode na javni infrastrukturi zaenkrat niso zaznali, je pa po podatkih prometnega centra zaprta zaradi poplavljenega vozišča v Radencih cesta v Videm.
Le redke so občine v Pomurju, od koder ne poročajo o poplavljenih kleteh in kmetijskih površinah. "To so povzročile meteorne in zaledne vode, ni bilo poplav vodotokov. Lokalni vodotoki so dosegli maksimume do razlivanja," je povedal Smodiš.
Plazovi ogrožajo pet hiš
Zaradi deževja v zadnjih dneh se je na območju Haloz in Slovenskih Goric sprožilo še več zemeljskih plazov, od 5. maja po nekih podatkih okoli 500, je dejal vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje Drago Murko. Plazovi trenutno ogrožajo pet hiš. Težave so tudi zaradi naraslih voda, ponoči so sprožili sireno za nevarnost v Središču ob Dravi.
Vseh 19 občin, ki spadajo pod okrilje ptujske izpostave za zaščito in reševanje, je tudi v torek prizadelo deževje, potem ko so tam beležili velike količine padavin že prej dva vikenda zapored, zaradi česar se je predvsem na območju Haloz in Slovenskih Goric sprožilo veliko plazov. Nekateri tudi zelo veliki, v dolžini kakšnih sto metrov, je povedal Murko.
Trenutno ima podatke, da je zaradi zemeljskih plazov močno ogroženih okoli pet hiš, med drugim v občinah Juršinci in Cirkulane. Sicer pa je po njegovih besedah težko oceniti, katera občina je bolj in katera manj prizadeta, saj je celotno območje podravske regije, kot je dejal, "katastrofa".
"Zadeva morda ni primerljiva s Halozami leta 1989, ampak nekje smo tu tu," je dodal Murko. Samo ocene škode po plazovih, ki so se sprožili 5. in 6. maja, so za šest občin nanesle okoli deset milijonov evrov, je dodal.
Ne le plazovi, težave so povzročale tudi narasle meteorne vode in poplavljanje, zaradi česar so v torek so okoli 23.45 sprožili sireno za splošno nevarnost v občini Središče ob Dravi, kjer je zalilo več hiš. Tudi drugod v regiji je poplavljenih več cest in hiš.
Zaradi vremenske napovedi in izdanega rdečega vremenskega opozorila so bile tudi tokrat v pripravljenosti službe za zaščito in reševanje v Podravju, v torek so razdelili protipoplavne vreče, aktivirali pa so domala vsa gasilska v Spodnjem Podravju.
Krka se razliva le na svojih poplavnih površinah in se umirja
Narasla Krka se ponoči ni razlila zunaj svojih običajnih poplavnih površin. V najbolj ogroženi Kostanjevici na Krki ni dosegla mestnega otoka in se zložno umirja, je tamkajšnji župan Robert Zagorc ocenil za STA. V Krkinem gornjem in srednjem toku njen pretok že pada, glede na pretok v spodnjem toku pa večjega poplavljanja ne pričakujejo, je dodal. Po podatkih Agencije RS za okolje se umirja tudi močno narasla Kolpa, njen pretok pa pada.
Plavje, ki ga nosi narasla Krka, se je sicer v torek zagozdilo pod več lesenih mostov prek Krke. Gasilci so ga odstranili, večjega dela pa po poročilih centra za obveščanje ponoči niso imeli.
Obilno deževje je nekaj težav povzročilo tudi pri vodooskrbi. Predvsem na območju Komunale Trebnje, ki je uporabnike, ki se z vodo oskrbujejo iz zasebnih vodovodnih sistemov Brezje-Ornuška vas, Češnjice pri Trebelnem, Debenec, Cirnik-Ravne in Velika Strmica v Občini Mokronog-Trebelno, obvestila, da je treba vodo pred uporabo prekuhavati.
Obilno deževje zadnjih dni je v Posavju sprožilo dva plazova. Eden se je vsul na lokalno cesto Mrčna Sela-Gaj v Mestni občini Krško. Dežurni pri cestnem podjetju so cesto zaprli za ves promet, boštanjski gasilci pa so v naselju Jablanica na Sevniškem opravili pregled terena, na katerem se je sprožil plaz za stanovanjsko hišo.
Hidrološke razmere se počasi umirjajo
Največ padavin je v zadnjih 24 urah zapadlo na severovzhodu Slovenije, in sicer okoli 50 litrov na kvadratni meter, podobna količina je zapadla tudi v Črnomlju. To je približno polovica običajnih mesečnih padavin za maj, je za STA povedal meteorolog Blaž Šter z Agencije RS za okolje (Arso). "To pomeni, da je bil to res koncentriran padavinski dogodek, ki je povzročil, lahko bi rekli skoraj hudourniški odtok, tudi na tistih rekah, ki sicer ne veljajo za hudourniške," pa je pojasnil hidrolog z Arsa Janez Polajnar.
Po večjem naraščanju rek minulo noč trenutno v severovzhodni Sloveniji še poplavljajo reke v spodnjih tokovih, zlasti Ščavnica in Pesnica, vendar se v zgodnjem toku njihov pretok že zmanjšuje in upadajo. Tudi Dravinja že upada. Narašča še Mura, ki je ponoči narasla na tisoč kubičnih metrov na sekundo v Gornji Radgoni, ta visokovodni val pa se bo čez dan pomikal proti hrvaški meji.
Hidrološke razmere se bodo danes počasi umirjale, nekaj težav lahko pričakujemo zlasti na iztoku Ščavnice v že visoko Muro, in tudi Ledave v Muro. Tam lahko pride do določenega zastajanja vode, a hidrologi zaenkrat večjih težav na teh območjih ne pričakujejo.
Na jugu Slovenije v spodnjem toku še narašča Krka, ki bo čez dan dosegla tudi največji pretok, predvidoma okoli 330 kubičnih metrov na sekundo. To pomeni, da se bo približala naseljem, a zaenkrat kaže, da v naselja ne bo vstopila, je dejal Polajnar. Upada tudi Kolpa v srednjem in zgornjem toku.
Dodatne padavine lahko pomenijo določeno nevarnost
"Vsaj še do petka pričakujemo pojavljanje ploh, tudi v soboto bo kakšna nevihta na območju vzhodne Slovenije in tudi drugod. Te padavine načelno naj ne bi več bistveno vplivale na odtočne razmere, reke bodo upadale. Lahko pa seveda podaljšajo nevarnost proženja zemeljskih plazov," je opozoril Polajnar.
Voda, ki je sedaj v zemljini, se le počasi izteka in bo še kar nekaj časa trajalo, preden bo povsem iztekla. Tako da dodatne padavine v prihodnjih dneh, ki bodo zelo lokalne, krajevne, lahko predstavljajo določeno nevarnost, a vendar Polajnar ne pričakuje, da bi se hidrološke razmere v prihodnjih dneh znova zelo zaostrile.
Danes bo oblačno, občasno bo v notranjosti še rahlo deževalo. Oblačno bo tudi v četrtek, a povečini suho. V petek se bodo popoldne in zvečer pojavljale posamezne krajevne plohe. V soboto pa bo nekaj več sonca, a bodo možne krajevne plohe. Bo pa topleje, napovedujejo meteorologi. Kako bo prihodnji teden, lahko preberete tukaj.
Končno neka korist od vojske, treba jih je večkrat aktivirati, bravo Šarec...Nasploh ima vojska mehanizacijo, pa tudi živi sili bi …