Državni zbor je z 49 glasovi za in 31 proti sprejel zakon o uravnoteženju javnih financ, ki prinaša varčevalne ukrepe na številnih področjih. Glede na dogovor s sindikati so poslanci varčevalne ukrepe nekoliko omilili, vanj pa so vključili tudi možnost zvišanja DDV.

Za zakon, ki posega v okoli 40 drugih zakonskih ureditev, so glasovali poslanci koalicijskih SDS, Državljanske liste, DeSUS, SLS in NSi, nasprotovali pa v opozicijskih Pozitivni Sloveniji in SD.

Varčevalni ukrepi posegajo na številna področja, med drugim v plače in druge prejemke javnih uslužbencev. Glede na dogovor, ki ga je vlada dosegla s socialnimi partnerji, se bodo plače z junijem znižale za osem odstotkov, hkrati pa se bodo odpravila plačna nesorazmerja.

Iz zakona pa so poslanci z dopolnili izvzeli spreminjanje normativov in standardov v vzgoji in izobraževanju, pa tudi sporno določbo glede spreminjanja upokojitvenih pogojev za moške.

Možen samodejen dvig DDV leta 2014

So pa danes v zakon vključili dopolnilo, ki predvideva zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) v letu 2014, v primeru, da bo primanjkljaj državnega proračuna znašal več kot tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem se DDV ne bi smel dvigniti za več kot tri odstotne točke.

Regres za letni dopust javnim uslužbencem bo letos odvisen od plačnega razreda. Najvišji regres bodo prejeli javni uslužbencem do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov.

Javnim uslužbencem, ki bodo na dan uveljavitve zakona izpolnjevali pogoje za starostno pokojnino, bo prenehalo delovno razmerje, razen če se z delodajalci ne bodo dogovorili za nadaljevanje delovnega razmerja. Znižali se bodo tudi stroški prevozov na delo, in sicer bo nadomestilo pripadlo zaposlenim glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Kilometrina bo znašala osem odstotkov cene bencina. Javni uslužbenci pa bodo odslej lahko koristili največ 35 dni letnega dopusta.

Pokojnine se letos ne bodo usklajevale, medtem ko se bodo pokojnine, ki se izplačujejo iz državne blagajne, znižale. Prav tako najvišja "državna" pokojnina ne bo smela znašati več kot 1450 evrov. Letni dodatek za rekreacijo bodo dobili le tisti upokojenci, ki imajo pokojnino nižjo od 622 evrov. Dodatek bo odvisen od višine pokojnine, pri čemer bo najvišji znašal 368 evrov, najnižji pa 166 evrov.

Na področju zdravstvenega varstva se bodo med drugim znižali stroški zdravstvenih storitev, ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje. Znižujejo se tudi nadomestila za bolniško odsotnost do 90. dne začasne zadržanosti z dela na 90 odstotkov osnove, razen za bolniško odsotnost zaradi poklicne bolezni ali poškodb pri delu in za nego družinskega člana.

Učinek od pričakovanega manjši za 130 milijonov evrov

Starši bodo za drugega otroka v vrtcu po novem plačevali 30 odstotkov cene vrtca. Porodniško nadomestilo v prvih treh mesecih ostaja enako kot doslej, niža pa se starševsko nadomestilo, in sicer na 90 odstotkov. Starševsko nadomestilo bo sicer ostalo 100-odstotno, če osnova plače znaša manj kot 763 evrov. Starševsko nadomestilo pa v nobenem primeru ne bo smelo znašati več kot dvakratnik povprečne plače.

Denarno nadomestilo za brezposelnost bo po novem za prve tri mesece znašalo 80 odstotkov osnove, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov, nato pa v višini 50 odstotkov od osnove.

Zakon proračunskim uporabnikom tudi omejujejo sklepanje avtorskih in podjemnih pogodb ter študentskega dela.

Študentje odslej ne bodo imeli pravice do subvencionirane prehrane med 15. julijem in 15. avgustom. Ukinja pa se tudi državna subvencija za dijaško prehrano, do subvencij bodo upravičeni le še socialno ogroženi. Zakon tudi ukinja subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. Na področju vzgoje in izobraževanja pa združuje nekatere zavode.

Zakon o uravnoteženju javnih financ je sicer sprva predvideval ostrejše reze, a je vlada po enomesečnih pogajanjih s socialnimi partnerji nekatere ukrepe omilila. Po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča bo imel zakon zaradi sprememb, dogovorjenih s sindikati, 130 milijonov evrov manjši učinek na znižanje odhodkov.

Sprejeli tudi rebalans proračuna

Državni zbor je danes z 48 glasovi za in 27 proti sprejel tudi rebalans letošnjega državnega proračuna. Rebalans predvideva znižanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Presežek odhodkov nad prihodki naj bi znašal 1,1 milijarde evrov.

Z rebalansom se bodo letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, kar je 1,1 milijarde evrov manj, kot je predvideno v konec leta 2010 sprejetem proračunu za to leto. Ta je zasnovan na občutno višjih napovedih za gospodarsko rast lani in letos, zato je njegovo izvajanje že vse od začetka leta zamrznjeno.

Prihodki proračuna bodo od sprva ocenjenih nižji za več kot pol milijarde evrov, in sicer bodo znašali 7,9 milijarde evrov.

Glede na lansko porabo se bodo odhodki znižali za slabih 400 milijonov evrov, ker pa se bodo izdatki za obresti občutno zvišali, znaša znižanje porabe približno 800 milijonov evrov.

Tega varčevanja se je vlada najprej lotila z varčnostjo pri materialnih stroških, a ker to ne bi zadoščalo, je nato posegla v zakonodajo, na kateri temeljijo odhodki proračuna in javnih blagajn. Tako je nastal z rebalansom tesno povezan zakon za uravnoteženje javnih financ, ki spreminja več deset zakonov in ga je DZ že sprejel.