Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko predlagale srednje velike in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v roku leta dni postale insolventne. V okviru tega postopka se bodo lahko s finančnimi upniki dogovorili o finančnem prestrukturiranju.
Postopek se bo lahko začel ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum o finančnem prestrukturiranju pa bodo morali potrditi imetniki 75 odstotkov vseh finančnih terjatev.
Po uvedbi postopka se ne bo smelo predlagati prisilne poravnave, sodišča ne bodo odločala o morebitnih predlogih za stečaj, poleg tega ne bo možna izvršba terjatev. Postopek bo mogoče prekiniti, med drugim če družba zamujala s plačilom plač delavcem več kot 15 dni.
Novela poleg tega uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo velike ali srednje velike družbe. Tako bodo med drugim lahko uvedbo postopka predlagali finančni upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko pripravili tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih prevzeli vodenje. Mogoča bo izčlenitev zdravega jedra v novo družbo.
Poenostavljeno prisilno poravnavo bo poleg za samostojne podjetnike in mikro podjetja mogoče voditi tudi za majhne družbe. Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.
Pomoč prezadolženim podjetjem
Danes je začela veljati novela insolvenčnega zakona, ki naj bi pripomogla k rešitvi težave prezadolženosti podjetij.