Družinski zakonik. Vseeno je, kdo dojenčku drži stekleničko, pomembnejše je, kakšen odnos je med njima, je stališče nasprotnikov družinskega zakonika (DZak), da vsak otrok potrebuje mater in očeta, komentirala Milena Srpak, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije. “Glorificiranje družine treh – oče, mati in otrok – je absolutno pretirano, saj nihče ne pove, kakšna je ta družina. Zdi se, kot da je najpomembnejše, da so ti trije navzoči, ne pa to, v kakšnem razmerju so. Družina ne more biti sama po sebi idealna,” je poudarila in spomnila na obsojanje otrok samohranilk v nedavni preteklosti.

Roman Vodeb, teoretski psihoanalitik, je namreč vstopil v kampanjo proti DZak pod geslom Za pravilno razrešitev Ojdipovega kompleksa. “Ta ima svoje zakonitosti, in da ga otrok pravilno razreši, da bo imel spolno identiteto in spolno željo, da bo ponotranjil tabu incesta in da bo imel moralno razsodnost, morata bitje s penisom in bitje z vagino vstopati kot starša,” je dejal Vodeb, ki meni, da gre “družba v franže”, ker oče nima več avtoritete v primarni družini.

Z Ojdipom nimajo težav

Z njim se ne strinjajo niti v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, kjer so z združenjem in s katedro za razvojno psihologijo ljubljanske filozofske fakultete zapisali, da se, kot potrjujejo raziskave, otroci, ki odraščajo v družinah s staršema istega spola, v psihološkem funkcioniranju, sposobnostih in socialnih odnosih ne razlikujejo od otrok, ki odraščajo s staršema različnega spola. K temu je Polona Matjan Štuhec z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo dejala, da nihče ne preverja, ali so heteroseksualne družine takšne, da lahko otrok ustrezno razreši Ojdipovo situacijo, in to od njih zahteva. Kot je dodala, so tudi sicer dandanes tradicionalne vloge očeta in matere spremenjene, zato tudi razrešitev Ojdipovega kompleksa poteka drugače.