Predvidoma do maja bo vlada spremenila trenutno veljavni zakon o kazenskem postopku (ZKP). Med novimi določbami pa skoraj zagotovo ne bo novih ukrepov, za katere policija prosi že nekaj časa.

Foto: Boštjan Tacol Policist "Že  več let opozarjamo ministrstvo za pravosodje (MP) na  težave, ki  jim imamo pri iskanju iskanih  oseb  in  izvajanju  ukrepov  v tej zvezi, predvsem glede možnosti izvajanja  prikritih  preiskovalnih  ukrepov," pravijo na Generalni policijski upravi (GPU) in izpostavljajo, da ima policija težave v primerih, ko gre za iskanje obsojenih oseb, ki niso več udeležene v kazenskih postopkih.

"Naša zakonodaja namreč v ZKP, niti v drugih  zakonih,  ne  predvideva  posebnih pooblastil  policije  ali odredb pravosodnih organov, na podlagi katerih bi bila  zoper  take  osebe  mogoča  kakršnakoli preiskovalna dejanja."

Nič nas ni izučilo?

Policisti so prepričani, da bi veliko lažje izsledili tudi pobeglega nekdanjega direktorja Luke Koper Roberta Časarja, ki ga od lanskega marca iščejo s tiralico koprskega okrožnega sodišča. Časar bi moral prestajati pet let in devet mesecev zaporne kazni zaradi jemanja podkupnine.

Ker policisti ne smejo tajno prisluškovati telefonskim pogovorom Časarja, njegove žene, otrok in ostalih najbližjih sorodnikov, niti spremljati denarnih tokov, dvigov, nakazil na njihovih bančnih računih ali jim tajno slediti in jih opazovati, je Časarjevi ženi in mlajšima otrokoma uspelo neznano kam izginiti v začetku lanskega septembra. Ob tem pa jim je zdaj iz varne razdalje uspeva še urejati postopek legalizacije dela hiše v Portorožu, čeprav nihče dejansko ne ve, kje se Časarjevi trenutno nahajajo.

Legaliziral bi lahko tudi iz zapora

Na ministrstvu za pravosodje, kjer so zadolženi za pripravo sprememb ZKP, ocenjujejo, da to zadnje opravilo Časarjevih ne potrebuje posebnega ukrepanja. Časar ima, ne glede na vse, namreč vso pravico, da ureja podobne postopke, kjerkoli že je trenutno, saj bi jih lahko tudi, če bi bil medtem že na prestajanju zaporne kazni.

"Obsojencem, ki so bili pravnomočno kazensko obsojeni na kazen zapora in ki pobegnejo pred začetkom prestajanja kazni zapora ali s samega prestajanja kazni zapora, niso odvzete vse zasebne pravice. Sankcija za pobeg tako ne more biti odvzem poslovne sposobnosti, torej nemožnost urejanja zasebnopravnih razmerij ali javnopravnih obveznosti, davčnih obveznosti," dodajajo na MP.

Prikrite ukrepe bi policija želela takoj

Medtem, ko so številni kriminalisti, ki se ukvarjajo z izsleditvijo pobeglih oseb, prepričani, da bi država še kako potrebovala nova pravila, ki bi preprečevala podobne primere v bodoče. Sami bi v spremembe zakonodaje vključili tako dovoljenje policiji, da začne izvajati prikrite preiskovalne ukrepe nemudoma, ko začnejo iskati pobegle in tudi varovalke, ki bi pobegle osebe izdale takoj, ko bi poskušali na begu zlorabiti vse tiste pravice, ki jim kot državljanom neizpodbitno pripadajo.

"V  sedanji zakonski ureditvi policija  tovrstnih  ukrepov  ne  more uporabiti v primerih iskanja iskanih oseb,  zaradi česar je policija že večkrat predlagala spremembo kazenske procesne zakonodaje, s čimer bi se posamezne prikrite preiskovalne ukrepe lahko  izvajalo  ne  samo za preiskovanje suma kaznivega dejanja, pač pa ob izpolnitvi  ustavnih  in  zakonskih pogojev tudi zoper iskano osebo, zoper katero je  sodišče ali zavod za prestajanje kazni, odredil tiralico ali je bil izdan evropski nalog za prijetje in predajo z namenom njene izsleditve in prijetja," poudarjajo njihovi nadrejeni na Generalni policijski upravi.

Ukrepi bi bili neustavni

Na pravosodnem ministrstvu pa, kljub vsem tem argumentom in ob vseh izkušnjah z iskanjem obsojencev, ki se v zadnjih letih izogibajo prestajanju kazni, ocenjujejo, da bi s tovrstnimi ukrepi, ki si jih želi policija, nedopustno posegli v ustavno pravico posameznikov do zasebnosti.

Foto: Anže Petkovšek Goran Klemenčič

"Stališče MP iz preteklih let, da se posebnih preiskovalnih ukrepov s področja elektronskih komunikacij ne more uvesti vsaj zoper pobegle osebe, s prestajanja kazni zapora, sorodnike pobeglih oseb, nikakor ne zoper njihove odvetnike, je zdaj potrjeno," odgovarjajo na MP.

Ob tem opozarjajo, da sta lani tako sodišče Evropske unije (EU) kot tudi ustavno sodišče že razveljavili nekaj "dokaj pomembnih predpisov s področja hrambe podatkov o elektronskih komunikacijah," kar kot zakonodajalec, razumljivo, na ministrstvu zagotovo ne morejo prezreti.

"Zato menimo, da bi morali biti odgovori na ta vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti, jasni že vsaj od leta 1997, ko je ustavno sodišče izdalo odločbo o razveljavitvi 150. do 156. člena ZKP in temu je sledilo še kar nekaj podobnih odločb ustavnega sodišča, ki so na primer razveljavljale preventivne ali njim primerljive upravne ukrepe po policijski in podobni zakonodaji, ki so pomenili posege v človekove pravice," dodajajo na MP.

Vse dosedanje ukrepe, za katere se je izkazalo, da so bili nezakoniti, pa bodo na ministrstvu zagotovo upoštevali tudi pri pripravi novih sprememb ZKP, ki se jih lotevajo trenutno.

"Menimo, da glede na navedeno nihče nima več drugačne ustavnopravne ocene in je z vidika tega, da je treba delovati v pravni državi, potrebno to vprašanje obravnavati za trajno zaključeno."