Vztrajno obtoževanje vodstva policije, češ da je bilo seznanjeno z nezakonitimi ravnanji, a brez dokazov, razkriva načrten poskus diskreditacije iz povsem drugih razlogov, so v policiji zapisali v odzivu na navedbe Dejana Orniga, da je vodstvo policije moralo vedeti za sodelovanje z njim.

Kot so pojasnili, vodstvo ne spremlja vsebine posameznih operativnih informacij in konkretnega postopka njihove pridobitve, ker so za to odgovorni kriminalisti, neposredni vodje kriminalistov in nadzorniki dela kriminalistov, ki delajo na področju dela z viri in informatorji.

Tako je bilo po njihovih navedbah tudi v omenjenem primeru, "ko vodstvo kriminalistične policije ali celo vodstvo policije ni vedelo in ni moglo poznati vsebine komunikacije med virom in kriminalistom, saj je ta potekala na osebnih kontaktih in preko elektronske pošte (zasebne in službene)".

"Skušajo širiti neosnovan dvom v zakonitost dela policije"

"Izrazita želja po pozornosti in zanimanje za to, kako so z vsebino informacij zadovoljni policijski šefi, še ne pomeni, da je bilo početje te osebe deležno želene pozornosti, saj je to daleč od dejanskega poteka kriminalistično obveščevalnega dela," so zapisali.

Zdi pa se, so dodali, da "želja po samopromociji in razočaranje osebe zaradi številnih neuspelih poskusov zaposlitve v policiji koristi tudi drugim interesnim sferam, ki poskušajo razširiti neosnovan dvom v zakonitost dela policije kot sistema, da bi se približali svojim parcialnim ciljem".

Ob tem so pojasnili potek kriminalistično obveščevalnega dela. Na podlagi več operativnih informacij operativni in sistemski analitiki pripravijo analize, ki jih posredujejo posameznim področjem dela. Vodstvo kriminalistične policije pa prejme le analize, ki so pomembne za strateško odločanje. Njegova naloga je namreč, da zaposlene usmeri v trenutno izstopajoče varnostne probleme, kjer ima pomembno vlogo prav zakonito pridobivanje informacij, so izpostavili v odzivu.

Javno izjavil, da je vdiral

Spomnili so, da zoper Orniga že teče kazenski postopek, in da je sam javno izjavil, da je izvrševal kazniva dejanja vdorov. "Gre tudi za tistega, ki je javno izjavil, da mu tega kriminalista nista naročila, da pa sta 'morala vedeti', kot naj bi tudi vodstvo policije 'moralo vedeti' za to," so dodali.

Pri tem so zapisali, da že primeri iz preteklosti učijo, da so ljudje, ki sodelujejo s policijo, pogosto osebe, ki se po svoji krivdi znajdejo v kazenskem postopku, razkritje pa potem poskušajo opravičiti s prikazovanjem sebe kot žrtve sistema. A policija vsakega že pred začetkom sodelovanja opozori, da je izvrševanje kaznivih dejanj razlog za prenehanje sodelovanja in da to ne more in ne sme predstavljati imunitete za kazenski pregon.

Sicer pa bo tudi ravnanje izpostavljenih kriminalistov na njihov predlog preverilo Specializirano državno tožilstvo in če bodo ugotovljene kršitve, bodo stekli postopki, kot v vseh ostalih primerih, so še zapisali.