Podjetje Zim, ki je v večinski lasti Mestne občine Maribor (MOM), bo pregledalo vse posle, vezane na gradnjo Mariborskega kulturnega središča (Maks), in preverilo odgovornost oseb, ki bi lahko bile povezane s tem poslom.

Milijoni brez rezultata

Maks, kot si ga je zamislil režiser Tomaž Pandur in zanj navdušil prejšnje vodstvo občine, so umestili na Studence. Od Vegrada so kupili zemljišče nekdanje tovarne Merinka Maribor in zanj leta 2011 odšteli 2,2 milijona evrov, skupaj z rušitvenimi deli pa se je cena povzpela na več kot tri milijone evrov. K Maksu so naknadno priključili še projekt nove umetnostne galerije, za katerega so načrtovali deset milijonov državnega denarja, oba projekta skupaj pa ocenili na 40 milijonov evrov.

A je vlada zaradi neaktivnosti občine konec predlanskega leta odločila, da bo deset milijonov državnega denarja namesto Mariboru nakazala vojaškemu muzeju v Pivki.

Sporna najemna pogodba

Hkrati so tekla tudi pogajanja z bankami, a podjetje Zim finančne konstrukcije ni nikoli zaprlo. Je pa MOM že konec leta 2010 z Zimom podpisala 20-letno pogodbo za najem prostorov, kar pomeni, da bi občina za Maks na leto plačevala dva milijona evrov najemnine. A ker je bila pogodba sklenjena brez predhodnega javnega razpisa, jo je računsko sodišče označilo za nično.

Novo vodstvo občine je sicer nad projektom že dvignilo roke in pred kratkim gradbeno jamo prodalo kuvajtskemu poslovnežu Hilalu Arnaoutu, ki je napovedal gradnjo prestižne zasebne univerze.