Največje prevare, težke milijone in celo milijarde evrov se, kot vemo tudi v Sloveniji, dogajajo v gospodarstvu. Tokrat predstavljamo poskus avstrijskega podjetnika Josefa Schrolla in stečajnega upravitelja Michaela Wagnerja, da povzročita stečaj ajdovskega podjetja, ki se ukvarja z biotehnologijo in se zdaj imenuje Sartorius BIA Separations, ter mu ukradeta tudi vse znanje, t. i. know-how. Ker jima ni uspelo, na okrožnem sodišču v Novi Gorici zahtevata skoraj 83 milijonov evrov odškodnine.

Ne bi mogel dokončati doktorata

Foto: D. M. Matej Penca Pogovarjali smo se z doktorjem kemijskih znanosti Matejem Penco, ki je bil poleg pri ustanovitvi BIA Separations, nato prokurist, po upokojitvi pa je ostal zunanji sodelavec. V spominih je segel daleč nazaj, v leto 1998, ko je bilo ustanovljeno podjetje BIA Separations: "Rusi in Čehi so leta 1989 patentirali monolite, polimere, ki so na videz podobni kredi, in se v kromatografiji uporabljajo za ločevanje velikih molekul. Ta patent so odkupili Nemci, vendar monolite prenehali izdelovati, ker jim ni uspelo izdelati vedno enakih, torej ponovljivih. Kasnejši direktor Bie Separations Aleš Štrancar pa je ravno takrat delal doktorat, pri katerem je monolite uporabljal za diagnostiko. Ker ni vedel, kako ga bo zaradi obupanih Nemcev končal, se je njihove izdelave lotil sam in uspel. V vsakem postopku so bili enaki."

Sedež v Celovcu

To je bila seveda velika zmaga in v ljubljanskem podjetju BIA, ki se ukvarja z laboratorijsko in procesno opremo, so za financiranje nadaljnega biotehnološkega razvoja zaprosili Sklad tveganega kapitala, v katerem je bil zaposlen Penca: "Skladi, kakršen je bil naš, so ustanovni kapital zbirali pri mednarodnih finančnih institucijah in zasebnih vlagateljih. Praviloma so delovali deset let, z možnostjo podaljšanja dvakrat po dve leti, a to ne pomeni, da so denarno podprta podjetja potem ugasnila, nasprotno, lahko so šla v prodajo ali sama pridobivala nove vlagatelje, skratka rasla naprej. No, iz podjetja BIA smo izločili del, ki se je ukvarjal z monoliti, in nastal je BIA Separations, d.o.o., mi smo imeli 27-odstotni lastniški delež."

Foto: osebni arhiv Jana Krapež Trošt Tukaj pa nastopijo Avstrijci. Denar je hotel vložiti tudi Josef Schroll prek svojih skladov Schilling Treuhand in Livit, vendar bi po tamkajšnji zakonodaji morali ustanoviti krovno podjetje pri severnih sosedih. In so ga – BIA Separations GmbH s sedežem v Celovcu, ki je bil tako 100-odstotni lastnik slovenskega BIA Separations.

Kupil bi za drobiž

"Toda Schroll je leta 2014 ponudil, da bi slovenski BIA Separations kupil za 10 milijonov evrov, v resnici pa, ker je bilo od tega sedem milijonov njegovega kredita, ki bi ga bilo mogoče pretvoriti v lastniški delež, za vsega tri milijone. Vrednost ajdovskega podjetja je bila takrat ocenjena na 35 milijonov. Pri tem mu je šlo na roko, da je naš Sklad tveganega kapitala po desetih letih ugašal in ni imel svežega kapitala, ostala bi nam samo izstop iz BIA Separations in prodaja našega lastniškega deleža, če ne bi imeli še enega orožja. V BIA Separations GmbH smo imeli, prav zaradi lastniškega deleža, pravico veta na prodajo podjetja pod vrednostjo 50 milijonov evrov, kar smo tudi izkoristili," je pojasnil Penca.

Schroll ni nehal: leta 2015 je vložil tožbo na avstrijskem sodišču za povrnitev sedmih milijonov svojega posojila in si s tem odprl pot do stečaja.

Premeteni tudi Slovenci

Takrat pa je Sklad tveganega kapitala povlekel nadvse bistrumno potezo: poiskal je novega vlagatelja, prav tako družbo tveganega kapitala Meta Ingenium, ki je v zameno za 24,99-odstotni lastniški delež v ajdovsko podjetje vložila 1,5 milijona evrov.

"Po uvedbi stečajnega postopka v Avstriji smo naredili načrt finančnega prestrukturiranja, v katerem smo predvideli, da bomo v treh letih rešili obe firmi, avstrijsko in slovensko, ter na avstrijsko sodišče vložili vlogo za prisilno poravnavo, to je prva stopnja pred stečajem. Tamkajšnji sodniki nas res niso uslišali, a se je Schroll, ki se je nadejal, da bo ajdovsko podjetje dobil za tri milijone evrov, opekel. BIA Separations GmbH ni mogel prodati naše družbe pod 50 milijoni evrov, ker je imel novi vlagatelj, Meta Ingenium, pravico veta," se je namuznil Penca in dodal, da so Avstrijci takrat tudi pritiskali na dr. Štrancarja in mu ponujali visok položaj v novem podjetju, ki bi nastalo na temelju BIA Separations, d.o.o., če bi pomagal do njenega stečaja. Kajpak jih je zavrnil.

Foto: Sartorius BIA Separations Sartorius BIA Separations Angel z nebes

BIA Separations GmbH pa je po prisilni poravnavi dolgoval ajdovski firmi 3,5 milijona evrov, kar je to prignalo v nelikvidnost. Plače so zaostajale tudi za pet mesecev, prispevkov niso mogli plačevati, vodstvo je tam zaposlenim zakoncem svetovalo, naj si eden od njiju poišče službo drugod. "A so še kar delali, tudi zastonj," je dejal Penca. "Vendar je slabo kazalo, eno leto smo prebrodili z vložkom Meta Ingeniuma in prodajo enega laboratorija, ki ni imel neposredne povezave z našimi primarnimi aktivnostmi, leta 2016 pa vložili prisilno poravnavo. Ta bi morala biti po zakonu končana v pol leta, a se je raztegnila na leto in tri mesece, ker se je avstrijski stečajni upravitelj Wagner ves čas pritoževal na naše postopke. A prišel je tudi angel z nebes."

Ta angel je billo ameriško podjetje Avexis, ki je imelo v postopku registracije zdravilo zolgensma, ne pa tudi vzpostavljenjega proizvodnega postopka: "Dr. Štrancarja so vprašali, če lahko njihovo zdravilo 'očisti' z monoliti. V BIA Separations so naša dekleta proces Američanov vsaj dvakrat izboljšala. Takoj so nakazali 500.000 dolarjev, s katerimi smo poplačali sodne takse in vse stroške v zvezi s finančnim prestrukturiranjem, zatem pa dobili še njihovo naročilo v višini štirih milijonov dolarjev. S tem denarjem smo poravnali zaostale plače in financirali tekoče poslovanje. Avexis je še danes naša redna stranka," je povedal Penca.

Avstrijci so se sami zafrknili

Po zaključku prisilne poravnave v Sloveniji je imel stečajni upravitelj BIA Separations GmbH prednostno pravico pri vplačilu deležev, torej dokapitalizacijo, "a se za to ni odločil, s tem pa je izgubil glasovalno pravico pri prodaji ajdovskega BIA Separations".

Leta 2020 je naše podjetje kupil nemški Sartorius, in to za 375 milijonov evrov. "Kar Wagnerja zelo boli. Zdaj nas na sodišču v Novi Gorici toži, ker mu nismo že leta 2018 povedali, za koliko bomo prodali, saj bi se v tem primeru seveda odločil za dokapitalizacijo. Ne vem pa, od kod mu številka 82.851.000 evrov, kolikor hoče odškodnine," je zaključil dr. Matej Penca, ki je bil ob svojem pripovedovanju ves čas prešerne volje: "Schroll nas je hotel ogoljufati, pa je sam potegnil kratko."

Pred dvema tednoma, konec avgusta, je tudi dr. Štrancar proti avstrijski združbi vložil kazensko ovadbo in naznanil sum storitve kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril ter sum poskusa storitve kaznivega dejanja izsiljevanja zoper Schrolla.

Boj do konca

Prva obravnava na novogoriškem sodišču je bila prestavljena, drugo je predčasno prekinila najava bombe, včerajšnja pa prekinjena in se bo nadaljevala novembra. Direktorica podjetja Sartorius BIA Separations dr. Jana Krapež Trošt je ob tem povedala, da je tožba v vrednosti 82 milijonov evrov neutemeljena in predstavlja tveganje za prihodnost podjetja, zaposlenih in v širšem kontekstu tudi za uresničevanje njihovega poslanstva: "Zato bodo naša prizadevanja v tem postopku toliko močnejša, saj ne gre zgolj za vrednost samega podjetja, temveč posredno tudi za zdravje ljudi. Naše poslanstvo je hitrejši in cenejši dostop do varnejših zdravil. V tem trenutku smo namreč na tem področju z 250 mladimi zaposlenimi znanstveniki pomemben igralec. Naj omenim samo včerajšnje zlato priznanje GZS za inovacijo Alkalizator, pa tudi naš doprinos k zdravilu zolgensma, s katerim je bilo doslej zdravljenih že več kot 3000 otrok, med njimi deček Kris, ki bi sicer brez njega nekje do drugega leta starosti umrli."

domen.mal@styria-media.si