Lani ob nekje podobnem junijskem času se je našel podjetnež, ki je kandidate, prijavljene za službo, redčil tako, da so morali plačati 25 evrov za razgovor.

Natančneje, za udeležbo na predstavitvi njegovega podjetja, ki je bila obvezna, če je kandidat želel dobiti vstopnico na razgovor.

Direktor podjetja je nesrečnim iskalcem zaposlitve pojasnjeval, da so se za to potezo odločili, “saj bi sicer razgovori trajali predolgo. Niso namreč veliko podjetje in nimajo dovolj zaposlenih, da bi razgovore opravili v nekaj dneh.”

Želela bi si, da bi do četrtkove seje vlade predlog zakona dozorel tako, da bo na črni listi države prostor tudi za tovrstne “izumitelje”.

Zagotovo pa razgaljenju ne bodo ušle različne hilde, steklarski kolarji, kočevski perkovići in drugi, če delavcem ne bodo izplačali plač, plačali prispevkov ali če bodo kako drugače kršili delovnopravno zakonodajo.

Morda bodo po novem vendarle dvakrat premislili, preden bodo delali neumnosti. Če se bodo znašli na listi, jim noben še tako drag oglas ne bo spral blata z imena.

Začaran krog. Da bo lahko delavec, ki bo želel menjati službo, ali pa brezposelni za vsak primer poškilil na državno oglasno desko, bo zelo dobrodošlo. Ne bo pa dosti pomagalo zaposlenim, ki so pri takih delodajalcih že zasužnjeni.

Če bo podjetje “napičeno”, se ga bodo ogibali poslovni partnerji in je lahko še ob tisti posel, ki bi ga sicer dobilo. Če posla ni, pa ni denarja. Torej se to lahko maščuje tudi delavcem.