“Imamo 118 članov različnih starosti; najmlajši ima pet let, sam jih štejem 50,” pove Jadran Poje, predsednik društva Tito, ki bo v petek šestič organiziralo praznovanje “dneva mladosti”. Potekalo bo na Manziolijevem trgu v Izoli; na prireditvi se je lani zbralo dva tisoč ljudi. “Vrednote prejšnjega sistema, kot so solidarnost, spoštovanje in strpnost do vseh nacionalnosti ter enakopravnost, vse to želimo ohranjati. Pod Titom je bilo bolje,” je prepričan. Društvo ima tudi svoje klubske prostore in spominsko sobo s predmeti, povezanimi s Titom.

Gre za nostalgičen spomin

Zgodovinar Jože Pirjevec, avtor lani druge najbolj prodajane knjige pri nas Tito in tovariši, ocenjuje, da zgodovinskega pomena Tita ni mogoče zanikati, a kot državnika ga ne ceni. Zakaj je Titov mit pravzaprav še živ? “Razlogi so večplastni. Gre za nostalgičen spomin na mladost, ki je značilen za vsakega človeka. Verjetno pa tudi za obžalovanje za časom, ko je Jugoslavija s svojo samoupravo in neuvrščeno politiko izstopala v družbeni stvarnosti kot dežela, ki je posamezniku dajala samozavest in obljubljala, da bo svoje potenciale lahko udejanjil. Te perspektive nista ponujala ne realni socializem na Vzhodu ne kapitalizem na Zahodu. Prvi je propadel, drugi pa nas je popeljal v zagato, v kateri smo danes,” ocenjuje Pirjevec.