Devet članov odbora za pravosodje je izrazilo podporo kandidatki za ministrico za pravosodje Dominiki Švarc Pipan, pet jih podpore ni izreklo.
Kandidatka za ministrico za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob predstaviti na odboru za pravosodje predstavila prioritete, ki si jih je zastavila, visoko na lestvici prioritet izpostavila zagotavljanje vladavine prava. Po njenih besedah je ne smemo razumeti zgolj kot samo vladavino zakonov in predpisov, ampak se je treba zavedati vsebinskega in moralnega osrčja koncepta. Želi si, da bi ustvarili in okrepili Slovenijo, "ki bo za vsakogar zrela, pravna država in pravična družba". Ocenjuje, da je to po zadnjih dveh letih, "ko se je brezbrižno vladalo z odloki", nujno.
Izpostavila je trende na področju sodstva, in sicer splošen upad pripada na področju gospodarskega in civilnega prava, upad skupnega števila rešenih zadev na vseh področjih in skrajševanje povprečnega čas reševanja. Nižje je število novih kazenskih postopkov, a se je povečalo število nerešenih zadev.
Med prioritetami svojega mandata je izpostavila zakon o varstvu osebnih podatkov, zakon o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev), novelacija kazenskega zakonika, novelo zakona o prekrških, novelo stečajnega zakona, novelo zakon o sodnem svetu in zakon o kolektivnih tožbah.
Ključne prioritetne naloge njenega mandata so odprava blokade imenovanja državnih tožilcev na vladi. Kritično je ocenila, da gre za "nedopustno z vidika sodobne demokracije in vrednot vladavine prava zavržno prakso". Opozorila je na odvračalno vlogo tega in spomnila, da je zasedenih le še 75 % državno tožilskih mest.
Med ključne prioritete uvršča tudi spremembo uredbe o sodelovanju državnega tožilstva in policije pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, izboljšanje sodelovanje med policijo in tožilstvom v predkazenskem postopku, bolj učinkovit sistem odvzema premoženja nezakonitega izvora, zaščito mladoletnih v sodnih postopkih.
V odgovoru poslancu Dejanu Kalohu (SDS) je napovedala, da bo med prvimi ukrepi, ki jih bo sprejela znižanje tarif stečajnim upraviteljem.
Na področju izvrševanje kazenskih sankcij največji izziv ostaja kadrovska problematika in izjemna prostorska stiska. Zaradi kadrovske problematike je bilo v 2019 700 odpovedi spremstva na sodiščih. Dnevno je pri nas zaprtih nekaj več kot 1.200 oseb, pri čemer so zapori v povprečju zasedeni 104-odstotno, zato podpira adaptacijo ženskega zapora na Igu in novogradnjo moškega zapora v Dobrunjah.
S seznama ključnih prioritet je naštela še ureditev upravnega varstva, reformo državnega odvetništva, ureditev področja sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, novelo zakon o odvetništvu, ureditev področja notariata. Posebno pozornost bo namenila otrokom prijaznemu pravosodju, zaščiti žrtev kaznivih dejanj in ukrepom, ki bi zagotovili enakost spolov na vodilnih mestih.
Za pravosodje je pomembna tudi digitalizacija pravosodja, pri čemer je treba v vseh segmentih stremeti k uvedbi in pospešeni digitalizaciji podatkov.
Med prioritetami, ki terjajo daljši čas za realizacijo, je naštela projekt prenove sodne mreže, koncepta kazenskega postopka, pravniškega državniškega postopka, odpravo ali minimiziranje političnega vpliva na imenovanje sodnikov.
"Politike bi nas moralo biti pošteno sram"
Poslanec SDS Dejan Kaloh je kandidatko za ministrico vprašal o primernosti sodelovanja civilne družbe pri odločanju, saj so ne nazadnje nekatere njihove predloge zapisali tudi v koalicijski pogodbi. Odgovorila je: "Strasten in odločen da. Politike bi nas moralo biti pošteno sram, kajti te naloge bi morala opravljati država, a jih ne ali jih ne opravlja zadosti. Podpiram in soglašam z zavezo v koalicijski pogodbi o sodelovanju s civilno družbo." Civilna družba je po njenih besedah neke vrste dopolnilo.
Odzvala se je tudi na vprašanje glede odločitve o opustitvi prekrškov in tožb, ki so jih posamezniki prejeli zaradi zbiranja v času prepovedi le-tega zaradi covida-19. "To, kar smo zapisali v zadnjem stavku koalicijske pogodbe, je pred nekaj dnevi nedvomno izrazila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović," je dejala Švarc Pipan in spomnila na besede Mijatović, ki je izrecno povedala, da bi bilo treba ustaviti tožbe zaradi povračila stroškov policije. Kandidatka meni, da je treba k reševanju posledic pristopiti sistematsko. "Vendarle gre za situacijo, ko so bili ljudje množično kaznovani na podlagi represivnih in tudi neustavnih odlokov," je poudarila.
Alenka Jeraj, SDS, je dejala, da se je takšna odločitev in zapis v koalicijski pogodbi zdita "direktno izigravanje pravne države", saj je jasno zapisano, da je treba shode prijaviti. Spomnila je tudi na napade na poslance, zaradi česar stoji zdaj pred parlamentom 24 ur na dan policisti. "Ne verjamem, da bodo ljudje potem sploh še prijavljali prireditve in shode, če se bo tukaj nekomu reklo, da to ni potrebno," je dodala. Jerajeva meni, da s tem posegajo v postopke, ki so jih v državi, zavezani k izpolnjevanju zakona, sprožili proti nekomu, kar pa je Švarc Pipan zavrnila.
Očitek o njeni neustreznosti za mesto pravosodne ministrice, ker nima pravniškega državniškega izpita, je zavrnila. "Izpita nimam, ker sem strokovnjakinja za mednarodno pravo. Nisem videla smisla v tem, da ta izpit opravim, ker ga na področju svojega delovanja nisem potrebovala," je pojasnila. Prav tako slovenska zakonodaj ne predvideva, da so ministri lahko samo izvoljeni posamezniki.
Kaloh je od kandidatke želel tudi komentar dogodka, ko se ni želel rokovati s predsednikom vlade Janezom Janšo. "Neorokovanje z gospodom ni tema današnje seje, poleg tega sem o tem že povedala vse. Moje sporočilo je bilo zavestno in na simbolni ravni," je pojasnila.
Spet so jo prosili tudi za komentar sodelovanja z odvetniško pisarno, ki je branila Radovana Karadžića. "Želela bi si, da tisti, ki postavljate vprašanja, preverjate dejstva. Bila sem zunanja sodelavka in nisem bila nikoli zaposlena v omenjeni pisarni. Pisarna ni branila Karadžića. Branil ga je odvetnik, ki zdaj v tej pisarni delal. V času, ko je gospod branil Karadžića, pisarna niti še ni delovala. Ko je prestopil k tej pisarni, se ta ni ukvarjala z obrambo Karadžića," je pojasnila. Poudarila je, da je obramba ključni del poštenega sojenja in da so samo postopki, kjer ima obdolženec zagotovljeno pravično in pošteno obrambo, so lahko legitimni. "Tudi nekateri slovenski poslanci in poslanke so se znašli v postopkih in vedo, kako pomembna je pravica do zagovornika," je poudarila.
Andrej Hoivik, SDS, je kandidatko za ministrco vprašal po mnenju, ali ima njeno podporo predlog, da državni zbor podpre resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Švarc Pipan je poudarila, da se nacionalni parlamenti z resolucijami evropskega parlamenta le seznanijo in je ne sprejemajo, kar je slovenski parlament že storil.
Nihče vam ne more dati več, kolikor mi lahko obljubimo. (Večni slogan levičarjev)
Glede na njen zagovor, bo to najboljša pravosodna ministrica v zgodovini Slovenije. Rokuje se z osebami, ki jih spoštuješ in …
Vse čestitke bodoči ministrici za pokončno držo, ker se ni hotela rokovati z usranim fašistom Janšo! Bravo!