Najboljše dosežke v matematiki, branju in naravoslovju so pokazali singapurski dijaki. Dobro so se odrezali tudi slovenski petnajstletniki, ki so se uvrstili na 13. mesto med dijaki 72 držav članic in partneric OECD in tretje med državami EU.
PREBERITE ŠE:
Direktor OECD za izobraževanje Andreas Schleicher je dejal, da Singapor po zadnjih rezultatih ne le prednjači, ampak je svojo prednost le še povečal.
Popravili tudi bralno pismenost
Slovenija dosega nadpovprečne rezultate na vseh treh področjih, tudi pri bralni pismenosti, kjer je prejšnja leta kazala podpovprečne rezultate.
"Slovenski dijaki in dijakinje so na preizkusu naravoslovne pismenosti v povprečju dosegli 513 točk, kar je več kot povprečje OECD, ki znaša 493 točk," je ob predstavitvi rezultatov povedala nacionalna koordinatorica raziksave Mojca Štraus s Pedagoškega inštituta. Od evropskih držav so pomembno višji dosežki pri naravoslovju e v Estoniji in na Finskem.
Pomembno višji dosežek od povprečja OECD, ki znaša 490 točk, so slovenski dijaki dosegli tudi pri matematični pismenosti. Dosegli so 510 točk, podobno kot petnajstleniki na Nizozemskem, Danskem, Finskem, v Belgiji in Nemčiji. Bolje od njih so se v Evropi izkazali le dijaki v Švici in Estoniji. Pri bralni pismenosti, ki je bila v preteklih letih šibko področje, so se izboljšali za 24 točk.
Negativen odnos do učenja razlog za skrb
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da slovenski dijaki, kljub temu, da dosegajo dobre rezultate izražajo nižje ravni uživanja pri učenju. Podoben rezultat, ki je pokazal negativen odnos slovenskih dijakov do učenja, je pokazala tudi predhodna raziskava TIMSS.
"Gre seveda za lastno percepcijo, različne razloge, pristope k učenju, problemskem raziskovanju, delu doma in v šoli," je ob predstavitvi slovenskih rezultatov na Pedagoškem inštitutu povedala pristojna ministrica Maja Makovec Brenčič. "To so teme, ki jih bomo naslavljali v prihodnosti."
Boljšo motivacijo so pokazali pri instrumentalni motivaciji, kar opmeni, da se npr. učim zato, ker mi bo to koristilo pozneje v življenju. Pri tej postavki je bil slovenski rezultat podoben povprečju OECD.
Poudarila je, da je pomembno ne le, da dijaki dosegajo dobre rezultate, temveč da sodimo v zbir držav, ki jih mednarodne institucije priznavajo kot tiste, ki imajo kakovosten in stabilen izobraževalni sistem.
dezurni@zurnal24.si
dober ucitelj sprozi samoucenje. za to pa je potrebno imeti zelo dobro razvite koncepte in pristope. veliko uciteljev se je …
Pri takšnih učiteljih, kot so, je pravi čudež, da so tako dobri.