Vlada se s sindikati javnega sektorja že več mesecev pogaja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačne lestvice. Pogajanja naj bi bila sklenjena konec junija.

Vladna pogajalska skupina bo sindikatom jutri predstavila predlog uvrstitve direktorjev javnih zavodov, agencij, skladov in ravnateljev v novo plačno lestvico, poroča Večer.

• Golob: "Glede priznanja Palestine je naš pristop inovativen!"

Po novem predlogu želi vlada funkcionarjem, torej tudi sebi, poslancem, županom, pravosodnim funkcionarjem in direktorjem javnih zavodov in agencij, plače v poveprečju zvišati za približno 40 odstotkov, navaja Večer. Takšnih funkcionarjev je bilo letos februarja, po podatkih Ministrstva za javno upravo, 2581.

Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo naj bi bilo ena proti sedem. Razpon med plačnimi razredi, ki jih je skupno 67, znaša tri odstotke.

Generalnima direktorjema UKC Ljubljana in UKC Maribor bi po predlogu osnovno plačo zvišali za dobrih 61 odstotkov. Ob koncu reformnega obdobja bi direktorja največjih zdravstvenih ustanov prejela 8072 evrov bruto plače, kar je za 3068 evrov več kot danes. Županom bi se plače povečale za 44 odstotkov.

V najvišjem plačnem razredu so predsednica republike, predsednik vlade in predsednica državnega zbora. Osnovna bruto plača bi se jim postopno zvišala za 2733 evrov bruto ali za 44,8 odstotka. V tem razredu sta tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča.

Ministricam in ministrom bi se plača zvišala od 2197 do 2218 evrov bruto, poslankam in poslancem pa od 1718 do 1975 evrov bruto.

Še brez časovnice

Pogajalski skupini se še nista poenotili glede časovnice plačne reforme. Vlada je svoj prvotni predlog, ki je predvideval pet let za uskladitev sprememb, skrčila na tri leta z začetkom januarja 2025. Sindikati bi reformo radi realizirali do iztega mandata aktualne vlade, torej do junija 2026.

Kolikšen delež inflacije na letni ravni bo vlada upoštevala pri dvigu plač, je med pogajalskima skupinama še nedorečeno.

dezurni@styria-media.si