Delodajalci so na ponedeljkovih pogajanjih ministru za delo, družino in socialne zadeve izročil popoln pregled obstoječe delovne zakonodaje, predloga reforme, ki je v DZ, dopolnil, ki jih je ministrstvo predlagalo do minulega petka, ter svojih zahtev.

Dokument med drugim vključuje zahtevo po odpravi današnje oblike instituta dodatka na delovno dobo in odpravi plačanega odmora za malico.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenil Vizjak, so na pogajanjih o novi delovni zakonodaji v zvezi z dodatkom na delovno dobo že naredili pomemben korak naprej.

Dogovorili so se namreč, da se politiko dodatkov in povračil stroškov, povezanih z delom, ter plačno politiko na sploh spravi na bipartitno raven, tako da se bodo o višinah omenjenega delodajalci in delojemalci dogovarjali sami.

To mora biti rešitev za obe strani

Na ravni dejavnosti se bodo tako lahko dogovorili tudi o prekvalifikaciji dodatka na delovno dobo v dodatek na stalnost, to je dodatek na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. "To je to edina prava pot, da ta dodatek ni zabetoniran in da je predmet dogovarjanj," je poudaril minister. "To mora biti zadovoljiva rešitev za obe strani," je dodal.

Vizjak sicer razume sindikate, da dodatke povezujejo z višino plače. Če je namreč ta razmeroma nizka, je pomemben vsak dodatek, je menil.

V zvezi s plačanim odmorom za malico pa je spomnil, da je vladna stran v izhodiščih za reformo predlagala umik tega instituta, a je delojemalska stran zaradi tega zagrozila z blokado pogajanj.

Vlada je po ministrovih besedah pripravljena potrditi vsak dogovor o spremembi tega instituta, ki bi ga dosegli delodajalci in sindikati, ne želi pa zaradi te želje delodajalcev postaviti za talca celotne reforme, saj bi to pomenilo, da ne bi bilo uveljavljeno niti tisto, kar kot koristno prepoznavajo vsi socialni partnerji.

Minister ocenjuje, da je za dosego osnovnih ciljev nove delovne zakonodaje, to je večje prožnosti in zmanjšanja segmentacije na trgu dela, bolj kot plačan odmor za malico pomembnih več drugih stvari.

Ob tem pa razume delodajalce, da skušajo storiti vse, da bi v teh kriznih časih čim boj zmanjšali stroške dela. "A eno so želje, ambicije, drugo pa možna realnost," je izpostavil.

Po Vizjakovih besedah so sicer na pogajanjih pri iskanju rešitev razmeroma konstruktivni tako delodajalci kot sindikati. Glede na vladno krizo, ki je izbruhnila, pa napoveduje še pestro dogajanje. To dogajanje tudi njemu zbija elan za nadaljnje delo, je priznal.