Medtem ko pri omembi prostitucije večina ljudi nemudoma pomisli na trgovino z ljudmi, so današnje oblike tovrstne trgovine bolj prefinjene in posledično prepoznane. Med pojavne oblike trgovine z ljudmi v namen izkoriščanja poleg že omenjene prostitucije in drugih oblik spolnih zlorab sodijo še beračenje, trgovina z otroki, služabništvo, suženjstvo, trgovanje s človeškimi organi in izvajanje kaznivih dejanj. 

Foto: Profimedia Prostitucija Najredkeje se govori o izkoriščanju tujih delavcev oziroma vseh, ki jih delodajalec prisili v to, da sprejmejo katero koli (podplačano) delo. Strokovnjaki poudarjajo, da je v luči svetovnih migracij tega vse več, kar seveda kliče po novih ukrepih in predvsem ozaveščanju, tako migrantov kot ostalih prebivalcev.

Svoja prepričanja in izkušnje s terena so strokovnjaki predstavili na konferenci, ki so jo v decembru v Ljubljani organizirali visoki komisariat ZN za begunce, ministrstvo za notranje zadeve, Svet Evrope in Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi.

Migranti so zaradi materialnega pomanjkanja, odtujenosti od družine, odsotnosti socialne podpore in omejenega dostopa do izobraževanja ter trga dela lahko še posebej podvrženi raznim zlorabam, izkoriščanjem in drugim sodobnim oblikam suženjstva. 

intervju Toliko oseb se v Sloveniji ukvarja s prostitucijo

Slovenija tu ni nobena izjema. Zgolj letos je državo nezakonito prečkalo več kot 56.000 oseb, pri čemer je večina posameznikov oddala namero za zaščito. Večji del migrantov sicer našo državo hitro zapusti. Veliko težavo predstavljajo družbe, ki jim migranti za pot do Evrope plačajo tudi do 80.000 evrov, kasneje pa s tem v zvezi zapadejo v dolžniško razmerje.

Slovenija ima kot izrazito tranzitna država ključno vlogo pri preprečevanju trgovine z ljudmi, ki se v naši državi najpogosteje kaže kot spolno izkoriščanje (90 %), izvrševanje kaznivih dejanj (7 %) in druge oblike izkoriščanja, kot so prisilno delo, služabništvo, beračenje in prisilne poroke (3 %). Po podatkih, ki so jih razkrili na dogodku, v Sloveniji največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz Ukrajine (19 %), sledita Romunija (14 %) in Dominikanska republika (10 %).

fotoreportaža "Marsikdo ne verjame, kaj se pri nas dogaja"

Predvsem zgodnje prepoznavanje žrtev trgovanja med migranti je ključnega pomena za takojšnjo pomoč in zaščito, policiji in tožilstvu pa omogoča boljše iskanje storilcev. Strokovnjaki so soglasni, da bi moral biti večji poudarek na stalnem ozaveščanju migrantov o njihovih pravicah ter še tesnejšem sodelovanju z delodajalci, ki morajo ustvariti ustrezne pogoje dela.

Na tem področju so pri nas najbolj dejavni na Društvu ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi, kjer med drugim izvajajo številne preventivne delavnice pa tudi strokovno osebno svetovanje potencialnim in dejanskim žrtvam trgovanja z ljudmi ter krizno namestitev.

Pomoč in zaščita žrtev trgovine z ljudmi obsega ustrezno varno namestitev  in oskrbo, materialno in psihosocialno pomoč, informiranje in svetovanje v jeziku, ki ga žrtve razumejo.

Prav tako se z omenjeno problematiko od leta 2003 v Sloveniji ukvarja medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi. Ta si med drugim prizadeva za ozaveščanje splošne javnosti in ranljivih skupin. Za še učinkovitejšo prepoznavo teh kaznivih dejanj si ta prizadeva vzpostaviti močnejšo povezavo z zasebnim sektorjem, s katerim je neposredno ali posredno povezana večina primerov prisilnega dela.

Foto: Saša Despot begunci Kljub vsem prizadevanjem je problematika trgovine z ljudmi še vedno pereča, pa čeprav številke morda kažejo drugače. Če je bilo največ tovrstnih žrtev prepoznanih leta 2018, in sicer 101, so v lanskem letu slovenski pravosodni organi prepoznali 5 primerov. Kot opozarja Anja Mrkalj Kastelic z Generalne policijske uprave, izkušnje s terena kažejo drugače, saj gredo migracije in trgovina z ljudmi z roko v roki.

Policisti se ob prijetju večje skupine migrantov, ki nezakonito prestopijo mejo, držijo točno določenih postopkov. Pri tem gre večinoma za ljudi, ki so jih v Slovenijo pripeljale organizirane združbe. Za prevoz v Evropo morajo v večini primerov plačati vrtoglave zneske, pri čemer je višina plačil odvisna od državljanstva. Zneski za pot v Evropo znašajo tudi do 80.000 evrov, kasneje pa posamezniki padejo v dolžniško razmerje oziroma so na ciljni destinaciji izkoriščani in morajo delati od 12-18 ur dnevno.

Fotoreportaža Tako poteka življenje za vrati azilnega doma Logatec

Žrtve tovrstnih dejanj so pogosto kitajski državljani, pri katerih na Policiji v zadnjem času opažajo, da nimajo interesa ostati v Sloveniji, saj je njihova ciljna država Italija. Žal ne vedo točno, kaj bodo tam počeli. Zato se pri njih kasneje postavi vprašanje, zakaj imajo sploh namen priti v Evropo in za to plačati tako visok znesek. 

Ko policisti zaznajo možnost delovanja organiziranih združb, posameznike namestijo v azilne domove, v preiskavo pa vključujejo tudi kriminaliste. Pogosto se zgodi, da iz azilnih domov pobegnejo, s tem pa se izgubi tudi možnost za nadaljnjo preiskavo.

Žrtve so tudi otroci

Posebno pozornost policisti namenjajo otrokom in mladoletnikom brez spremstva, pri čemer je prvi alarm že ta, da otrok potuje sam. Teh primerov je bilo več leta 2015, zaradi česar so v tistem času na Policiji pripravili navodila, kako z njimi postopati. "Na prvem mestu je vselej njihova zaščita in šele nato ugotavljanje namena poti. Želimo izvedeti celotno ozadje, ker pa s seboj pogosto nimajo dokumentov, je to izjemno težko," je dejala Kastelic.

Foto: Saša Despot begunci V večini primerov se kasneje izkaže, da potujejo v spremstvu sorodnika ali da jih starši čakajo na ciljni destinaciji. Na tem mestu je opozorila, da ti mladoletniki v ciljni državi pogosto žeparijo oziroma izvajajo druga kazniva dejanja, številni pa so tudi travmatizirani. Meni, da bi bilo treba izboljšati predvsem način informiranja in preverjanja vseh kazalnikov ter sodelovanje vseh ključnih deležnikov.

obetajo se spremembe Uporaba lastnih otrok: Ko dopolnijo 15 let, lahko starše tožijo

Najbolj ranljive skupine, tudi mladoletnike brez spremstva, nastanijo v nastanitvenem domu v Logatcu, ki smo ga v letošnjem letu obiskali tudi mi. Tam se zaposleni trudijo pridobiti zaupanje migrantov, kar je izjemno težko, saj so številni tam le dan ali dva. Letos opažajo večje število fantov, ki policistom povedo, da so polnoletni, v kasnejših pogovorih pa priznajo, da so stari 16 ali 17 let. Te nato iz azilnega doma na Viču v Ljubljani prepeljejo v Logatec.

Foto: Saša Despot azilni dom Logatec Informativne in razbremenilne pogovore na policiji, v azilnem in nastanitvenem domu pogosto opravljajo člani društva Ključ, ki pa v celoti deluje kot nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, zaradi česar so omejeni tako s kadri kot financami. Najbolj pogrešajo ustrezne prevajalce, ki jih nimajo na voljo za vse jezike. Migrantom nato razdelijo informativno gradivo in vizitko v njihovem jeziku in jim povedo, da se lahko kadarkoli obrnejo nanje.

Pozor Prostitucija med mladoletniki pri nas. Grozljive ugotovitve.

dezurni@styria-media.si