Poleg domačih nalog, za katere porabi tudi 12 ur na dan, morajo po besedah dijaka 4. letnika Gimnazije Ilirska Bistrica opravljati še več dodatnih projektov.
"Že dvanajst dni sedim za računalnikom in zvezki in molim, da se ne bodo začeli še moji glavoboli. Domače naloge delam po 12 ur dnevno. Vsak dan, tudi sobote in nedelje," nam je zaupal v pismu in povedal, kako poteka njegov dan: "Zbudim se okoli osmih. Vzamem si čas za zajtrk, nato pa se začne reševanje nalog. Razen tega, da doma kaj postorim, učenje traja do 21. ure zvečer." Kot pojasnjuje, imajo na dan največ dve šolski uri predavanj, ostal čas pa porabi za reševanje nalog, pregledovanje video vsebin in za dodatne projekte: maturitetna pola iz računalništva, spletna stran za strokovni predmet, maturitetna naloga za 4. predmet mature (računalništvo) ...
"Sem zgleden učenec"
"Projektne naloge, ki jih omenjam, niso naloge, ki jih narediš v dveh urah, enem dnevu ali enem tednu," pravi in dodaja, da se situacija ponavlja že drugi teden. Čeprav je s pomočjo aplikacije, ki jo uporabljajo za medsebojno komunikacijo in predavanja pozval ravnatelja in učitelje, da je nalog preveč, in da se v šoli ne bi delalo toliko, se po trditvah sogovornika ni spremenilo nič. Zase trdi, da je zgleden učenec in želi imeti vse naloge in projekte izpeljane. Pravi tudi, da pri vseh dijakih ni tako, da nekateri prepišejo naloge od drugih, kar pa sam ne želi početi. Pa čeprav so na koncu obravnavani vsi enako. Kot pojasnjuje jih želijo profesorji poslušati in pravijo, da pripravijo toliko delavnega materiala, kot je na urniku predvidenih učnih ur.
Poleg vseh nalog morajo izpolnjevati tudi dnevnik za športno vzgojo. Najmanj trikrat na teden morajo ven na sprehod ali tek. »Nimam časa niti za mirno kosilo, kaj šele, da bi telovadil,« zaključuje.
Ravnatelj: Krizna situacija je posebna preizkušnja
Za pojasnila smo prosili tudi vodjo Gimnazije Ilirska Bistrica Gorazda Brneta, ki nam je v uvodu pojasnil, da je krizna situacija, v kateri so se znašli, tako za šolo kot za dijake (pa tudi starše) posebna preizkušnja, ki zahteva veliko načrtovanja in prilagajanja tako od učiteljev kot od dijakov. Pravi, da so se po dveh tednih pouka na daljavo stvari v večji meri utekle. Ocenjujejo, da so tako dijaki kot učitelji našli svoj dnevni ritem.
Po mnenju Brneta so dijaki v glavnem ravno prav obremenjeni, priznava pa, da so na šoli tudi posamezniki, ki so sporočali, da je učne vsebine po obsegu preveč: »V teh primerih smo izobraževanje na daljavo diferencirali in dijakom nudili učno pomoč učitelja.«
Na ta način so tako z dijaki kot z učitelji v stalnem stiku in usklajujejo naloge v okviru izobraževanja na daljavo. »Med dijaki smo izvedli tudi anonimno anketo, s katero smo dobili povratne informacije glede poteka izobraževanja na daljavo. V anketi dijaki v glavnem odgovarjajo, da šolskemu delu posvetijo od tri do pet ur dnevno, »za kar ocenjujemo, da to ni preveč«.
Pomoč sošolca ni nič napačnega
Vodja gimnazije na navedbe dijaka, da nekateri delajo naloge sami, drugi pa jih prepišejo in si tako skrajšajo vsakodnevno delo za šolo, pravi, morajo dijaki opravljene naloge ob dogovorjenem roku individualno posredovati učiteljem. Učitelj oddajo nalog evidentira. »Seveda pri tem obstaja možnost, da je dijaku pri nalogi nekdo pomagal (npr. sošolci itd.), vendar v tem ne vidimo problema, saj je naš namen, da dijak doseže zastavljene cilje. Če mu pri tem nekdo pomaga, ni nič narobe.«
Kot nam je še pojasnil Brne večina dijakov težav z izobraževanjem nima. Učitelji so z dijaki v stalnem stiku, pri čemer si pomagajo z različnimi spletnimi orodji. V primeru težav pa si pomagajo tudi z videokonferencami.
Na pobudo mame... Itak, vse jasno. Počakaj, da boš prišel na faks, tam je 12 ur dela na dan stalnica.
www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks
Prej, ko bo poba spoznal realno življenje, boljše bo zanj. Sedaj se otroke v calofan zavija do 30let+.Potem pa, boh …