Svizci zastopajo zaposlene v vzgoji, izobraževanju in visokem šolstvu. "Ta trditev ne drži, svizci zastopajo svizce in nikogar drugega. Tudi če trdijo, da jih je tako veliko, da so reprezentativni, to zame kot nečlana ne pomeni nič. Pomeni zgolj to, da z argumentom številčnosti omejujejo mojo svobodo. Za vse, ki nismo svizci, je to navadno raketiranje in oblika nasilja. Zato je stavka v vzgoji, izobraževanju in visokem šolstvu zgolj stavka sindikatov, ne pa tudi vseh nas preostalih in Branimir Štrukelj govori v imenu svizcev, ne pa v imenu vseh," je danes v komentarju za Finance zapisal Rado Pezdir.

Pezdir, ki se je podpisal kot ekonomist, ki ni član nobenega sindikata in poziva k bojkotu stavke, se sprašuje, ali bi svizci iz šolskega sistema stavkali med poletnimi počitnicami? "Kot razumem navedbe vrhovnega svizca, so njegovi sledilci takrat izjemno obremenjeni, verjetno tako zelo, da niti ne morejo stavkati. Lahko stavkajo na sredini šolskega oziroma študijskega leta ali v času mature oziroma izpitnega obdobja, med poletnimi počitnicami pa so tako preobremenjeni s pripravami, da je neetično in nemogoče stavkati," odgovarja.

Vnovična preložitev posledic

Tretja ustavitev reform ne more pomeniti nič drugega kot vnovično preložitev posledic, je prepričan Pezdir. "Toda tokrat bo ta preložitev krajša, kot domnevajo vrhovni svizci, in posledice bodo veliko hujše, kot si lahko sploh zamišljajo in kot smo jih izkusili v prvih dveh primerih. Bojkot relativno nizke redukcije (ne odprave!) proračunskega primanjkljaja od 0,8 do milijarde evrov ob dejstvu, da bomo letos samo za obresti na dolg plačali 0,6 milijarde evrov (torej večji delež varčevanja), ter ob dejstvu, da se o odplačevanju dolga sploh še ne pogovarjamo, pomeni nepovraten konec," nadaljuje.

"Ali je to cilj sindikalnih hijen in svizcev?" Pezdir, kot pravi, ne ve. Ve pa, "da potem svojega akviziterstva ne bodo mogli ne vem kako uspešno izvajati, saj brezposelni in bankrotirane družine niso ravno tržna niša za plačevanje sindikalnih članarin".