"Cilj je, da se Slovenija pridružuje družbi recikliranja, kar pomeni, da imamo odpadkov čim manj, če pa nastanejo, da jih uporabljamo kot vir za novo uporabo," je ob predstavitvi osnutka programa preprečevanja odpadkov in operativni program ravnanja z odpadki povedala državna sekretarka na ministrstvu za okolje Lidija Stebernjak. 

Programa sledita strateškim usmeritvam evropskih politik. "Gre za inštrumenta vlade, s katerimi se želi preprečiti nastajanje odpadkov in hkrati zagotoviti predpisano ravnanje z njimi, ter doseči cilje, ki so predvideni do leta 2020 in 2030," je pojasnila Stebernjakova. 

Program do leta 2020 in 2030

Foto: MOP Sestava komunalnih odpadkov Sedmi akcijski program, ki ga je sprejel EP in Svet Evrope, zajema obdobje do leta 2020. "Vključuje devet pomembnih okoljskih cljev, kjer je poseben poudarek na spreminjanju  okoljskih odpadkov v vir, kar lahko dosežemo s štirimi načini - ponovno uporabo, recikliranjem, preprečeanjem nastanka odpadkov in opuščanjem škodljivih praks," razlaga Stebernjakova. "Slednje se nanašajo predvsem na odlaganje odpadkov na odlagališčih."

Vlada je v lani oktobra sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, kjer je velik poudarek na krožnem gospodarstvu. "Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se zmanjšuje s tem rabo energije in negativnih vplivov na okolje, kar je končni cilj katere koli države ali gospodarstva," je poudarila Stebernjakova. 

Cilj 65 odstotno recikliranje komunalnih odpadkov

"Do leta 2020, ki je naš prvi mejnik, moramo doseči 50 odstotno recikliranje komunalnih odpadkov (steklo, papir, kovina in plastika), 75 odstotno recikliranje oz. predelavo odpadne embalaže, 70 odstotkov recikliranih gradbenih odpadkov ter do 35 odstotkov odlaganja biološko razgradljivih odpadkov," je pojasnila Jana Miklavčič z MOP.

Foto: MOP Delež ločeno zbranih odpadkov Slovenija je po njenih besedah dosegla dober napredek pri zmanjšanju odlaganja odpadkov, pri ločevanju odpadkov ter predelavi. "Zaprli smo kar nekaj odlagališč, od leta 2006 smo zmanjšali odlaganje odpadkov za 75 odstotkov, na komunalnih za 61, na industrijskih odlagališčih za 95 odstotkov," je pojasnila Miklavčičeva. "Odlagamo še 23 odstotkov komunalnih odpadkov."

Recikliranje komunalnih odpadkov naj bi se do leta 2030 še povečalo, najprej na 60 odstotkov do leta 2025 in na 65 odstotkov do leta 2030. 

Sprememba okoljskih dajatev

Programa vsebujeta skupaj 83, prvi 49 ukrepov in drugi 34 podukrepkov. "Spremeniti bo treba okoljske dajatve v smislu uveljavitve načela 'povzročitelj plača' in urediti namembnost okoljskih dajatev, ki se trenutno stekajo v integralni račun," je pojasnila Miklavčičeva. Na področju ravnanja z odpadki je veliko ukrepov, ki jih bo potrebno financirati in izvesti."   

Foto: Žurnal24 Evidenca o številu objektov v Ljubljani, ki imajo v strešnih kritinah azbest, ne Med drugim bo tu treba urediti termično obdelavo odpadkov. "Potrebne bodo spremembe, da ne bodo uhajali reciklabilni materiali v termično uporabo," navaja Miklavčičeva in dodaja, da imamo težave tudi pri razširanju odgovornosti proizvajalcev, še posebej pri izrabljenih vozilih in odpadni embalaži.

Azbest ne sme pristati v naravi

Navedla je ureditev registra varstva okolja in vodenja evidenc, reševanje nezakonitega odmetavanja odpadkov z identifikacijo območij ter prioritetnim načrtom, ki bo določil, katera območja se bodo sanirala prej, katera kasneje. 

Glede azbesta bo ministrstvo delalo predvsem na ozaveščanju. "Azbest, ki je bil v uporabi še v 80-ih, gre proti koncu življenjske dobe," je poudarila Miklavčičeva. "Akcije že potekajo, skupaj z zavodom za zdravstvo, menimo, da je še potrebno ozaveščanje, da se ne bo azbest znašel v naravi."

Program preprečevanja odpadkov obsega ukrepe za preprečevanje odpadkov v podjetjih, gospodinjstvih in v javnem sektorju - konkretno na ministrstvu, kjer želijo voditi z zgledom. 
Pri snovnih tokovih so se na ministrstvu osredotočili na gradbene odpadke, odpadno hrano, kosovne in tekstilne odpadke ter plastične nosilne vrečke.

dezurni@zurnal24.si