Odvetniki parkirnih podjetij so po propadu poskusa, da se tujce, med njimi tudi Slovence, za neplačane parkirnine izterja prek notarske izvršbe, napovedali, da bodo vložili izvršbe na sodišču. To se je tudi zgodilo, a še prej so se lotili pošiljanja astronomsko visokih opominov, v katerih poleg približno deset evrov vredne dnevne karte za parkiranje zahtevajo nerazumno visoke stroške.

"Odvetniška pisarna Tischler pošilja opomine, naj se plača okrog tristo ali štiristo evrov, to so po naši oceni neutemeljeno visoki stroški. V postopkih sodne izvršbe upniki praviloma zahtevajo povračilo 2000 kun stroškov, kar je približno 270 evrov, večinoma za prevod. Če stranke vložijo ugovor, sodišče te stroške praviloma zniža na okrog 50 evrov, na 356 kun, plus glavnico. Poleg primerov na prvi stopnji imamo tudi že dve odločitvi županijskih sodišč na drugi stopnji, ki sta priznali takšne stroške. Sodišče v Puli zahtevano povračilo stroškov praviloma zniža že samo brez ugovora dolžnika," so nam povedali v odvetniški pisarni Anić in partnerji, kjer zastopajo več kot tisoč primerov iz Slovenije, Avstrije in Nemčije. "Koliko jih ima vse skupaj nasprotna stran, ne vemo, gre pa za zelo veliko številko," pravijo.

Treba je vedeti, da pri neplačanih parkirninah ne gre za prekrškovne ali kazenske zadeve, ampak gre za civilno zadevo. Na Hrvaškem namreč parkirišča praviloma upravljajo podjetje, ki imajo koncesijo, neplačnike pa terjajo za neplačano parkirnino, ne pa za globo za prekršek, ki bi jo neplačnik dobil pri nas. Kdor ni plačal parkirnine, ni v nobeni policijski evidenci in ne bo imel nobenih težav na meji, nihče vas ne bo ustavil, tega se marsikdo boji.

Odvetniška pisarna Anić in partnerji

Odvetnik Mirko Silvo Tischler nam je povedal, da se ukvarja le z izterjavami državljanov Avstrije in Nemčije. Od puljskega odvetnika Marka Kuzmanovića, ki opomine pošilja v Slovenijo in ga je tudi našemu bralcu, pa odgovorov še nismo prejeli. So pa našemu bralcu, ki se je pritožil, da obvestila o neplačani parkirnini ni prejel, pojasnili, da je dovolj, da je bilo izdano, a so mu nato ponudili, naj plača "le" 130 evrov.

Od odvetnika Kuzmanovića smo želeli izvedeti, koliko opominov je poslal in zakaj v opominu zahteva višje stroške, kot jih prizna sodišče, ter koliko opominov dolžniki plačajo.

Če boste dobili priporočeno pošto s sodišča, imate osem dni

"Če se začne postopek na sodišču, bi moral dobiti na dom obvestilo po priporočeni pošti. Rok za pritožbo pa je kratek, le osem dni," opozarjajo v odvetniški pisarni Anić in partnerji.

Na vprašanje, koliko je strošek ugovora, niso želeli določno odgovoriti, so pa zagotovili, da je nižji od prihranka, ki ga prinese. "Večinoma zastopamo stranke iz Nemčije in Avstrije, ki imajo zavarovanje, tako da stroške pokriva zavarovanje. Možna je tudi izvensodna poravnava, v enem primeru smo se pogodili za 70 evrov in od upnika zahtevali potrdilo, da je s tem zadeva zaključena," so povedali.

Izvršba v Sloveniji? Ne še, a ne bi smel biti problem

Je že prišlo do kakšne izvršbe tudi v Sloveniji? "Ne poznam slovenskega prava, ampak načeloma z izvedbo hrvaške sodne odločitve ne bi smelo biti težav. Izvršilni postopki na sodiščih trajajo zdaj slabega pol leta, tako da po mojem vedenju še ni bila izvedena nobena izvršba v Sloveniji," so nam povedali v odvetniški pisarni Anić in partnerji.

Koliko izvršb s Hrvaške je bilo izvedenih v Sloveniji, nam na Vrhovnem sodišču ni uspelo izvedet, daj se "evidence na sodiščih ne vodijo na način, ki bi omogočal pridobitev tovrstnih podatkov".

"Tuja sodna odločba (govorimo o državah EU) je brez posebnega postopka priznanja izvršljiva v Sloveniji, če je opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti (v skladu z Uredbo Bruselj I - prenovitev). Povedano drugače: to pomeni, da se sodna odločba, izdana v državi EU, prizna v drugih državah EU, ne da bi bilo treba za priznanje začeti kakršenkoli poseben postopek ali razglasiti njeno izvršljivost. Stranka, ki želi tujo sodno odločbo uveljaviti v drugi državi članici, mora poleg tega predložiti izvršilnemu sodišču le še potrdilo tujega sodišča na obrazcu, ki je priloga Uredbe in ki se vroča tudi stranki, zoper katero se zahteva izvršitev, in sicer pred opravo prvega izvršilnega dejanja. V določenih primerih lahko oseba, zoper katero se zahteva izvršitev, vloži zahtevek za zavrnitev priznanja ali izvršitve sodne odločbe, denimo v primerih, ko meni, da je izpolnjen eden od razlogov za zavrnitev priznanja, določen v omenjeni uredbi (npr. kjer je priznanje sodne odločbe v očitnem nasprotju z javnim redom)," pravijo na Vrhovnem sodišču.

janez.zalaznik@zurnal24.si