Trenutno časi niso naklonjeni tistim, ki bi iskali in gradili mostove. "Javnost veliko bolj nagrajuje radikalno retoriko, razdiralna stališča," stanje v politiki in družbi opisuje nekdanji predsednik države Borut Pahor. Sam kompromise vidi kot znak modrosti, a časi zdaj temu niso naklonjeni. V pogovoru za Vročo temo na portalu Domovina je povedal, da je pričakoval, da bo zmaga Gibanja Svoboda na volitvah prinesla renesanso na tem področju, a do tega ni prišlo.  

Ni pričakoval, da bo prišlo do takih zaostritev, ko se obe strani postavljata na okope in uporabljata zelo ostro retoriko. "To me neprijetno preseneča. To vidim kot neko nevarnost," je opozoril. "Ta mandat se je očitno na vladi razumelo kot mandat, ki mora na nek način obračunati z vsem, kar je bilo storjeno prej, najsi bo dobro ali slabo. To je vedno zelo slabo." Vlada po njegovi oceni v tem mandatu želi pokazati dominacijo, kar naj bi bilo znak moči. "Če si res močan, ti tega ni treba dokazovati, si lahko malce bolj širokogruden, toleranten, odprtega duha. Prav gotovo tega ne morem trditi za te čase. Ti časi so zelo ločevalni, kar me preseneča."

"Smo v situaciji, ko se gradi na tem, da smo različni, ko se z retoriko kaže s prstom proti drugemu. Ko se svojo lastno identiteto pravzaprav gradi na nasprotovanju drugemu."

Pahor opozarja, da se vračajo časi, ko ljudje ploskajo, ko rečeš nekaj čez političnega nasprotnika. In to ga skrbi. 

"Vladi bo žal"

Foto: Saša Despot Robert Golob, Borut Pahor Obsodil je grobe posege trenutne vlade, ki je preklicala Dan spomin na žrtve komunizma in ukinila oziroma združila muzej osamosvojitve. Prepričan je, da bo čez čas občutila, da je z radikalno govorico ohromila povezovalno moč skupnosti in bo na koncu sama žrtev tega. Ocenjuje, da bo vlada to občutila že v letu ali največ dveh. "Ugotovilo se bo, da zaradi nezaupanja, ki se gradi, ne bo mogoče speljati veliki stvari. Zdi se mi, da bo vladi nekoč žal nekih korakov, ki so bili neizsiljeni." 

Ukinitev oziroma ustanovitev muzeja je politično vprašanje in je posredi politična volja. Sam pravi, da mu je politično razumevanje govorilo, da ni nujno, da do ukinitve pride. Enako velja za ukinitev Dneva spomina na žrtve komunizma. "To je bila po mojem politično zelo nepremišljena odločitev. Če pa je bila premišljena, pa zelo napačna iz vrste razlogov. Tukaj se zdaj povezuje narodno izdajstvo z žrtvami komunizma. V povojnih pobojih ste imeli otroke, ženske, marsikaterega mladeniča, ki ni imel nič z narodnim izdajstvom, pa je končal v teh jarkih. Nenazadnje tudi izjava Sazuja o narodni spravi jasno govori o zločinih, o revoluciji in kontrarevoluciji. Tukaj je šlo za neko odločitev, ki spotika sposobnost našega naroda in države, da na miren način sprejme neka zgodovinska dejstva v svojo zgodovinsko zavest. To spotikanje se ne bo dobro končalo."

Problem je radikalna govorica

Obsodil je tudi odziv opozicije, ko je prvak največje opozicijske stranke Janez Janša omenjal državljansko vojno. "Ni treba potem groziti s takimi stvarmi, kot je državljanska vojna. Pa tudi če bo kdo rekel, saj ni bilo grožnje, so neke stvari, ki jih ne omenjate, ker bi jih bilo mogoče drugače razumeti ali pa jih bo nekdo zlorabil in tako razumel. Radikalna govorica je problem." 

Pahorje je zmotil tudi koncept normalnosti, ki se je v zadnjih nekaj letih oblikoval: "Koncept normalnosti – da je normalno, če je na oblasti neka druga koalicija, da bo Slovenija normalna samo, če bo spet prišlo do menjave oblasti – ta definicija normalnosti mi nikoli ni bila všeč, zdi se mi zelo delikatno, se je pa prijela. 'Naredili bomo vse, da bo Slovenija spet normalna'. Kaj pa je normalna?" 

"Z Janšo sva znala sodelovati"

Foto: Anže Petkovšek Borut Pahor in Janez Janša V času njegove politične kariere je bila ena od stalnic tudi Janez Janša. "Imava različen pristop, zato tudi nisva bila nikoli politična sopotnika. Nekako sva sobivala," je dejal Pahor. Imata različne poglede na mnoge stvari, različen način komuniciranja in po njegovih besedah je med njima več razlik kot sorodnosti. "Vendar pa sva znala tudi sodelovati."

Že vso politično kariero je po Pahorjevem mnenju Janševa težava to, da "se ne zna zadržati pri nekaterih zadevah, kjer bi mu to koristilo. To je tak političen značaj. S tem je treba nekako živeti, čeprav je včasih težko". 

Logarjevo gibanje kot upanje za dialog

Pahor v Logarjevem gibanju vidi priložnost za iskanje poti dialoga. Za zdaj nima načrtov, da bi se gibanju tudi sam pridružil. Pahor nikoli ni skrival, da je naklonjen iskanju politične sile, ki bo imela občutek za dialog, saj je tega po njegovem mnenju premalo. "Če bo Anžetu to uspelo, mu privoščim – tudi komu drugemu – da bi se pa sam vključil v to, za zdaj nimam načrtov," je povedal v omenjeni oddaji. . 

V Logarjevem projetku vidi upanje, znak slovenski javnosti, da so v politiki tudi taki, ki razmišljajo drugače in v polarizaciji ne vidijo uspehov prihodnosti. 

dezurni@styria-media.si