Leto 2017 je bilo po prodaji nepremičnin rekordno leto. Geodetska uprava je že v prvem polletju na prostem trgu in javnih dražbah evidentirala okoli 17.200 sklenjenih kupoprodajnih poslov z nepremičninami v skupni vrednosti 1,07 milijarde evrov.
Vrednostni obseg evidentiranega prometa je prvič po predkriznem drugem polletju 2007 presegel milijardo evrov že v drugem polletju 2016 (1,13 milijarde evrov), polletno število sklenjenih poslov pa je bilo rekordno od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007.
Najbolj so se prodajala nova stanovanja v mestih ter rabljena v Ljubljani in okolici
K rasti števila transakcij z nepremičninami so po podatkih Gursa največ prispevali posli s stanovanjskimi nepremičninami, povečanje vrednostnega obsega prometa pa je tudi posledica večjih opslov, ki so jih začeli sklepati poslovni subjekti oz. nepremičninski investitorji.
Če bo na trg prišla zadostna količina novih stanovanj, se bo rast cen lahko ustavila oz. bo nekaj časa stagnirala, seveda pod pogojem, da jih bodo investitorji ponudili po tržno sprejemljivih cenah. Če pa bodo cene previsoke oziroma bodo investitorji s cenami pretiravali, pa lahko pride do presežne ponudbe, ki ji lahko posledično sledi tudi ponoven padec cen stanovanjskih nepremičnin.
Roman Prskalo, Metropola IN
V preteklem letu so skoraj v vseh mestih po Sloveniji praktično pošle še zadnje preostale zaloge dokončanih stanovanj iz projektov, ki so nasedli v času krize. "Razlog za zagon povpraševanja po nepremičninah so bile ugodne gospodarske okoliščine in predvsem nizke obrestne mere stanovanjskih kreditov," razlaga Prskalo. "Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah je naraslo tako zaradi bivalnih kakor zaradi naložbenih razlogov. Ponudba novih stanovanjskih nepremičnin je, zaradi izpraznitve zalog stanovanj in pomanjkanja novogradenj, povsod po državi vse manjša."
Nov gradbeni cikel le v Ljubljani, drugje še ne
Dodaja, da se je v Ljubljani nov gradbeni cikel že zagnal, drugod po Sloveniji pa večinoma še ne, saj kljub naraščajčemu povpraševanju še ni večjih stanovanjskih projektov. "V Ljubljani se je že začelo pospešeno graditi nove stanovanjske objekte za trg," razlaga Prskalo in našteva nekatere večje projekte, med katerimi so Belle vie Tivoli – 195 stanovanj, Zelene Jarše - 113 stanovanj, Ypsilon Zupančičeva jama – 91 stanovanj, Zeleni gaj Brdo – 64 stanovanj in 18 vrstnih hiš in Vila Celovška – 19 stanovanj. "Načrtujejo se tudi novi novi projekti, v gradnji je tudi vse več manjših večstanovanjskih objektov, hiš in dvojčkov. Zaenkrat je ponudba novogradenj, tako v glavnem mestu kakor drugod po Sloveniji, še skromna, saj bo na zgraditev večjega števila novih stanovanj potrebno počakati še vsaj dve leti."
Ker povpraševanje po stanovanjih še naprej narašča, ponudba novih stanovanj pa je majhna, cveti tudi trg rabljenih stanovanj. "Za vsa večja mesta je v zadnjih dveh letih značilen trend povečevanja števila kupoprodaj in rasti cen rabljenih stanovanj," opaža Prskalo. "Od prve polovice leta 2015, ko je bilo doseženo cenovno dno, se je obseg trgovanja na sekundarnem trgu najbolj okrepil v Celju in v okolici Ljubljane, Ljubljani in Kopru. V okolici Ljubljane se je promet z nepremičninami močno okrepil, zaradi preusmerjanja povpraševanja, ker so napram Ljubljani na tem območju stanovanja precej cenejša."
Zaradi rasti cen večji interes investitorjev
Z rastjo cen je kmalu pričakovati večji interes investitorjev in začetek gradnje tudi v drugih mestih, kjer po nastopu krize v zadnjih desetih letih večjih novogradenj praktično sploh ni bilo. "Cene stanovanjskih nepremičnin, kljub dvoletni rasti, še niso dosegle rekordnih cen pred krizo," poudarja Prskalo. "Dokler bodo obrestne mere nizke in bo naraščal obseg stanovanjskih posojil je pričakovati presežno povpraševanje in nadaljnjo rast cen stanovanjskih nepremičnin. Ta se bo ustavila šele, ko bo na trg začelo prihajati večje število stanovanjskih novogradenj. V letih pred nastankom krize se je v Ljubljani letno prodalo do približno 1500 novih stanovanj."
Za Ljubljano je sicer načrtovanih še več novih stanovanjskih projektov, med katerimi so med drugim Tribuna na Prulah s 63 stanovanji, 27 luksuznih stanovanj na Dalmatinovi ulici ter projekt Šumi s 95 stanovanji v centru mesta. Ob Celovški cesti v Šiški naj bi poleg Celovških dvorov zgradili približno 300 novih stanovanj, dvojčke s 56 stanovanji nameravajo graditi v Podutiku, projekt s približno 300 stanovanji se pripravlja v Glincah, ob Šmartinki pa se v okviru treh projektov Zelena jama predvideva gradnja okoli 400 stanovanj. "Pri Ruskem carju na Ježici se je prodalo zemljišče, na katerem je predvidena izgradnja okoli 130 stanovanj, v soseski Novo Brdo se jih bo gradilo 174," razlaga Prskalo. "Večina zgoraj navedenih bo prišla na trg v roku enega do dveh let."
Precej bolj so še nekatere druge stanovanjske novogradnje, kot je na primer sto stanovanj v centru Ljubljane na območju Kolizeja, 500 stanovanj na območju Tobačne ali 250 stanovanj v Črnučah pri Črnuškem bajerju. Na Poljanah naj bi zgradili 330, na Rakovi jelši 300. "Megaprojekt je v planu na območju Kolinske, kjer se predvideva gradnja 145.000 kvadratnih metrov poslovno stanovanjskih in parkirnih površin," še razlaga Prskalo. "Poleg omenjenih stanovanjskih projektov so v pripravi oz. se že projektirajo še manjši stanovanjski projekti. Če bodo navedeni projekti izvedeni, bodo predvidoma prišli na trg v roku treh do štirih let."
V prestolnici je cel kup neprodanih stanovanj, zato taka reklama.
Nakladanje...
reklama!