Foto: Boštjan Tacol Anja Zupanc Ko je pred kratkim eno od ministrstev v središče mesta na eno lokacijo preselilo vse svoje uslužbence, ki so bili prej s svojimi službami posejani po pisarnah v različnih stavbah po prestolnici, so ob vselitvi menda najprej prejeli listek prepovedi. Da je menda prepovedano jesti za novimi delovnimi mizami, lepiti in obešati karkoli po omarah ali stenah, še najmanj pa nove pisarne okrasiti s kakršnimkoli cvetjem. Mimogrede, opremo, na kateri niti po naključju ne smejo viseti niti fotografije ali risbe otrok državnih uslužbencev, država najema. Njihov šef se sicer menda v novi, baje sproščujoče opremljeni pisarni odlično počuti, a zaposleni tarnajo, "da so na slabšem kot zaporniki. Oni lahko vsaj kaj nalepijo na omare."

Selitve, potrebe, znanci. Zaradi takšnih omejitev pri uporabi novih delovnih prostorov so zaposleni menda že začeli pobirati stave, koliko tednov po decembrskih volitvah bodo začeli svoje stvari ponovno zlagati v škatle in jih seliti v nove prostore. In tako kot oni za zdaj še gostujejo pri enem od nekdaj pomembnih državnih funkcionarjev, so na istem tudi policisti, ki se bojujejo proti najhujšemu kriminalu v državi. Na drugem koncu prestolnice so nastanjeni pri znancu svoje bivše šefinje. Če pa bi jih že pred časom naselili poleg skladišča plina, bi menda lahko ogrožali njihova zdravja. Zdaj pa res ne vem: ali bo država svoje statistike in varuhe okolja opremila s posebno zaščito na novem delovnem mestu ali pa bodo smeli lepiti po omarah vse, kar bodo želeli, da bodo le pozabili na prežečo nevarnost.