"V lanskem letu ovdoveli oče (ime hranimo v uredništvu) in predšolska hči živita v lastniškem stanovanju. Gospod je invalid I. kategorije in trajno nezaposljiva oseba. Bolečina zaradi smrti žene in mame je pri obeh še zelo prisotna in oče je hvaležen, da dogodek hčerke ni še bolj zaznamoval," so nam zgodbo očeta opisali pri Zvezi Anite Ogulin, kjer so štiriletnico vključili v program Botrstva.

Pojasnjujejo, da je bila mamica zaposlena v invalidskem podjetju, kjer so hranili medicinsko dokumentacijo: "Med urejanjem arhiva naj bi ji na prsni koš padla škatla z dokumenti. Zaradi bolečin v prsnem košu je odšla na urgenco, kjer pa naj bi jo prepovršno pregledali in hitro poslali domov na počitek. Ko je prišla domov, si je pripravila kopel, v kateri je nato tudi umrla. Mrtvo mamo je v kadi našla deklica."

Oče jim je zaupal, da je v navalu jeze najprej želel tožiti bolnišnico, kar pa mu je bilo odsvetovano, saj da naj bi težko kaj dosegel, kvečjemu le izgubil veliko časa in denarja. "Dodaten udarec pa je doživel, ko zavarovalnica kot razlog smrti ni priznala poškodbe na delovnem mestu, saj naj bi bilo ugotovljeno, da je imela že prej povečano srce. Boli ga, da je hčerka tako ostala prikrajšana," so nam še opisali na Zvezi Anite Ogulin.

Stanovanje je prijetno, z ženo sta ga nameravala postopoma obnoviti, nato pa se je pripetila nesreča in se je vse ustavilo. "Prostor, ki bi se ga bilo res treba lotiti, je majhna kopalnica s kadjo, ki pušča in zamaka pisarne v spodnjem nadstropju. Gospod ima zaradi svoje invalidnosti tudi gibalno oviranost in veliko bolj primerna bi bila tuš kabina. S svojimi prihodki si obnove nikakor ne more privoščiti," so ugotovili ob obisku ovdovelega očka. 

Štiriletno deklico opisujejo kot navihano, igrivo in pridno punčko, ki obožuje ribice, ki jih imajo tudi doma: "Očetu pri skrbi zanjo občasno pomagata obe babici, težava je v tem, da se oče povsod vozi s kolesom, saj zaradi svoje invalidnosti ne vozi avtomobila. Oče pove, da večinoma sicer zmore vse sam, pridejo pa dnevi, ko je vse zelo težko. Vsakršni izredni izdatki precej zamajejo njun proračun, strošek obnove kopalnice pa je zanj povsem nedosegljiv."

Ostane mu 200 evrov za hrano in obleke

Ko smo se pogovarjali z očetom, je bil sprva zgovoren, živahen in zelo pozitiven. Ob omembi pokojne žene je živahnost v njegovem glasu hitro zamenjala bolečina. S trudom je iskal prave besede, da ga čustva ne bi premagala. Imel jo je iskreno rad in najbolj ga boli misel, da je za njeno smrt kriva nesreča, nato pa tudi nepravilno postopanje zdravstvenega osebja na urgenci.

"Najbolj jo pogrešam, ko hčerkica zaspi. Ko vem, da sem sam. Ko vem, da bi se lahko skupaj igrali, pa se ne moreta," nam pove. Čeprav ima hči komaj štiri leta, ga ne sprašuje, kje je mamica. "Ne sprašuje me o tem, ker čuti, da mi je težko. Ve, da o tem težko govorim. Sprašuje pa babici," pravi. 

"Deset let sva se trudila za hčer. Najprej je imela raka, pa ga je prebolela. Nato sva dobila otroka in potem zaradi take banalne napake umre," skrušeno pove. Doda, da se je vanjo zaljubil zaradi njene trme, "imela je veliko energije, imela sva se res rada."

Pred leti je zbolela za rakom na ščitnici in se z njim borila tri težka leta: "Premagala je raka, potem pa umre zaradi takšne stvari ... Na urgenci ji niso nudili potrebne oskrbe." Njegova soproga je delala komaj tretji dan, ko se ji je zgodila nesreča. Še istega dne je odšla na urgenco, kjer ji po besedah soproga niso naredili vseh potrebnih preiskav in naj bi zato spregledali, da ima povečano srce. Prepričan je, da je bilo srce povečano zaradi močnega udarca, na urgenco pa je odšla tudi v soboto in nedeljo, a je domov obakrat prišla brez oskrbe. Tretji dan si je po obisku urgence pripravila toplo kopel, med katero je umrla. 

Ovdovelega očeta zelo žalosti tudi dejstvo, da njegova soproga tudi zaradi borbe z rakom ni imela potrebne delovne dobe, ki bi štiriletnici omogočila pokojnino po materi: "Ta bi ji pripadala le v primeru, da bi dokazal, da je umrla zaradi nesreče pri delu. A v njeni službi tega niso želeli priznati, češ da je to slabo za ugled podjetja."

Očka priznava, da ga je prav skrb za otroka rešila, saj mora biti močan in vztrajati naprej: "Samo zase ne bi kuhal, zanjo pa moram. Padeš, se resetiraš, vstaneš in gremo naprej."

Imata več manjših prihodkov: pokojnino po njegovem očetu, očka dela občasno v invalidskem društvu, obenem prejema družina otroški dodatek, pri Zvezi Anite Ogulin pa so deklico vključili še v program Botrstva, kjer mesečno prejema 90 evrov. Ko družina poplača vse račune, jima na mesec ostane 200 evrov za hrano in obleke. "Hči ni nikoli lačna, ji pa ne morem ponuditi česa dodatnega. Zudi babici pomagata z varstvom, finančno pa ne moreta pomagati. Otroku je težko pojasniti, zakaj ji ne morem kupiti igračke, ki si jo želi," opisuje. Obenem se zaveda, da bo imela deklica z odraščanjem večje finančne potrebe, "a se tolažim, da je to še daleč."

Očka nam pove, da jima že nekaj časa zamaka v kopalnici, ki je potrebna popravila. Gre za kopalnico, v kateri je umrla dekličina mamica. Zamaka tudi sosedove prostore, zato je popravilo res nujno, vendar predstavlja prevelik finančni zalogaj.

Če bi želeli družinici pomagati, lahko nakažete poljubno vsoto na spodnji račun:

Zveza Anita Ogulin in ZPM
Proletarska 1, 1000 Ljubljana
IBAN SI56 3300 0000 1303 865, Addiko bank d.d.
BIC: HAABSI22
Koda namena: CHAR
Namen: humanitarna pomoč družini
Sklic: SI00 650-1122

Čisto vsak evro bo šel za omenjeno družinico, predvsem za kopalnico. Očka nam je zaupal, da bi hčer rad odpeljal tudi na bazen in ji kupil igračo. 

Če bi se želeli vključiti v program Botrstva in na tak način pomagati družinam, pišite na info@boter.si.

Slovenija Kričala je: Ubil jo je, uboga moja mamica, kaj ji je naredil!