Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Omrežnino plačujete za elektriko, plin in vodo. To je strošek, da vse te zadeve pripeljejo do vaše hiše ali stanovanja: strošek električnih daljnovodov in kablov, plinovodov in vodovoda pa tudi vseh izgub, ki nastanejo pri transportu. Omrežnino za vodo so že zdaj plačevali tudi stanovalci starejših blokov, ki nimajo svojega števca za vodo ali pa ga imajo, a ta ni ločeno odjemno mesto, ampak je števec, namenjen le razdelitvi porabe med stanovalce. Konkreten primer: trije bloki z 98 stanovanji so eno odjemno mesto. Seveda bistveno večje kot navadna hiša, zato plačujejo večjo omrežnino: 260 evrov, kar je na eno stanovanje dobra dva evra in pol. Hiša plača kakšnih deset evrov. Je logično, da bi moralo po deset evrov plačevati tudi vsako stanovanje v bloku, čeprav ni odjemno mesto, ali gre za inkasantstvo?

Logika

Čeprav stanujem v hiši, sem tokrat bolj na strani stanovalcev bloka. Če je celoten blok eno odjemno mesto, vodovod izda le en račun in ne stotih, plača pa ga upravnik, ki potem terja morebitne neplačnike med stanovalci. Ni treba popisati sto števcev, ampak popis za razdelitev plačajo stanovalci. In če poči cev v bloku – jo pride popravit vodovod ali je to dolžnost stanovalcev? Skratka, ne zdi se mi prav, da bi plačevali enako za manj storitve.

To, da so podatki dovolj dobri za izračun nepremičninskega davka – ne pa, da bi na njihovi podlagi zaračunali omrežnino, kot trdi direktor Mariborskega vodovoda –, pa je že druga 
zgodba.

Preberite še članek: Zmešnjava pri računih za vodo