Lastnica zasebnega vrtca, ki formalnopravno ni vrtec, pač pa podjetje za varstvo otrok, je priznala: “Tudi tu obstaja možnost vdora.” Seveda je takoj dodala, da verjame, da je ta možnost minimalna, ker so najeli najboljšo ekipo, ki je uredila vse potrebno za spletni prenos iz igralnice.

Vendar, roko na srce, najboljše ekipe imajo tudi v bankah, pa to nepridipravov do zdaj ni ustavilo. Sicer pa, kako veste, da eden od staršev drugega otroka ni sprijenec, ki so mu všeč majhne punčke in fantki? Si predstavljate, da bi sluzavec opazoval vašega otroka? Starši, ki so dovolili tovrstno špijoniranje, očitno bolj zaupajo neoporečnosti drugih staršev kot pa vzgojiteljici, če jo morajo nadzorovati.

Pravzaprav mi ne gre iz glave niti vprašanje, kako sploh nekomu pade na pamet, da kot nadstandardno storitev v vrtcu ponuja videonadzor otrok. Razumela bi, da so nadstandardne vrtčevske storitve vzgoja otrok po posebni učni metodi, ekskurzije, učenje jezika, telovadba, morda ponudba vegetarijanske hrane. Imamo res vsega polno rit, da ne vemo več, kaj je standard in kaj je več od tega?

Izbira. Upam, da so starši svoje otroke dali v ta vrtec samo zato, ker prostora niso dobili drugje, in ne, ker čutijo neizmerno željo po osemurnem nadzorovanju svojih in tujih otrok. Če pa med službo najdejo čas za virtualne izlete v vrtčevsko igralnico, ne dvomim, da ga imajo dovolj, da lahko otroka pazijo tudi sami doma.