V državnem zboru bodo jutri na izredni seji obravnavali predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Predlog poslanske skupine SAB predvideva, da bi nadomestil za bolniško, ki gre v breme delodajalca, s sedanjih 30 skrajšali na 20 delovnih dni.

Predlog podpira tudi koalicija

Predlog predvideva tudi skrajšanja skupnega obdobja nadomestila za bolniško v breme delodajalca s 120 na največ 80 delovnih dni v letu. Predlogu novele sta že potrdila matični odbor DZ za zdravstvo, ko so ga ob poslancih SAB podprli tudi v koalicijskih strankah. Za uveljavitev predloga je treba spremeniti tudi zakon o delovnih razmerjih, zato bodo poslanci na izredni seji obravnavali tudi predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih.

Vlada s predlagano novelo ne strinja, meni, da je ocena predvidenih stroškov nerealna.

SAB: Predlagane rešitve razbremenjujejo gospodarstvo, primanjkljaj ZZZS bo nižji

V SAB ocenjujejo, da predlagane rešitve izboljšujejo položaj samozaposlenih, finančno razbremenjujejo gospodarstvo in pozitivno vplivajo na njegovo konkurenčnost. Posledično bodo dolgoročne finančne posledice za zdravstveno blagajno nižje, kot so trenutno ocenjene pri 35 milijonih evrov, saj bodo zaradi ugodnih posledic zakona višji tudi prispevki v blagajno.

Predstavniki zdravstvene blagajne pozivajo poslance, naj predloge zavrnejo

Na Zavodu za zdravstveno zavaravanje Slovenije (ZZZS) se s SAB nikakor ne strinjajo, poslance pozivajo, da zavrnejo oba predloga zakonov s področja izplačevanja bolniških nadomestil. Državni zbor pozivajo, da preneha s prakso nalaganja novih finančnih obveznosti ZZZS-ju."V primeru sprejema predlogov dveh zakonov bo javna zdravstvena blagajna občutno obremenjena, vendar pa zaradi tega niso istočasno predvideni dodatni finančni viri, iz katerih bodo dodatni izdatki lahko pokriti," poudarja upravni odbor ZZZS. Ocenjujejo, da bo ZZZS dodatno obremenjen za 80 do 94 milijonov evrov letno.

Oster odziv sindikatov

Predlogoma ostro nasprotujejo tudi v sindikalnih centralah, kjer prav tako opozarjajo, da bo  predlagano skrajšanje obdobja izplačila bolniškega nadomestila v breme delodajalca poslabšalo stanje v zdravstveni blagajni.

Že brez upoštevanja tega predloga je primanjkljaj ZZZS v letošnjem letu ocenjen na 149 milijonov evrov, ob odsotnosti sistemskega pokrivanja izgube ZZZS v prihodnjih letih pa je pričakovati velike težave s financiranjem zdravstvenih storitev, opozarjajo predstavniki šestih sindikalnih central. "Povsem nerazumljivo in nerazumno je, da predlagatelj daje prednost neselektivnemu razbremenjevanju delodajalcev na račun sredstev, ki jih ZZZS namenja za zdravstvene storitve, torej tudi za zdravljenje in hitrejše vračanje na delo oseb, ki prejemajo nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo," so zapisali v pozivu.

Predlog razbremenuje delodajalca odgovornosti

Ob tem so opozorili, da v Sloveniji nimamo delujočega sistema ugotavljanja, priznavanja in preprečevanja poklicnih bolezni, kar posledično pomeni, da se v "običajnih" bolniških staležih skrivajo tudi odsotnosti kot posledica poklicnih bolezni. To po njihovih navedbah pomeni, da se s skrajševanjem obdobja, v katerem je dolžan nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zagotavljati delodajalec, tega razbremenjuje tudi njegove odgovornosti za zdravstveno stanje zaposlenih.

Poziv so na poslance naslovili Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.

"Predlagana zakona sta še dva v vrsti zakonskih predlogov, ki nista bila usklajevana z vsemi neposredno zainteresiranimi deležniki, ki nista bila predmet kakršnega koli socialnega dialoga niti javne razprave, posegata v sistemsko zakonodajo in pri tem ne upoštevata negativnih posledic, ki bi jih v primeru sprejetja imel predlog na različnih področjih," so še zapisali v pozivu. Ob tem so spomnili, da so bile v preteklosti praktično vse spremembe zakona o delovnih razmerjih sprejete s soglasjem socialnih partnerjev, "žal pa so aktualna vlada in koalicijske stranke posegle v to tradicijo".