Če ste imeli občutek, da je letos os več kot druga leta, to ni bilo le vaše subjektivno opažanje. "Letos je os res več, govorimo o t. i. osjem letu," potrjuje biolog dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. "Nihanje velikosti populacije je v naravi nekaj povsem običajnega, le da pri večini živali tega ne opazimo zlahka, ker niso tako moteče."

Na številčnost os ima po besedah Bevka velik vpliv vreme, v manjši meri pa tudi medvrstni odnosi z drugimi živalmi. "Bolj kot zima na številčnost vpliva vreme poleti in jeseni," pojasnjuje Bevk in dodaja, da je os pri nas navadno največ proti koncu poletja, ko so tudi najbolj nadležne. "Živijo namreč v skupnostih (družinah), ki jih pomladi ustanovijo mlade matice, ki edine preživijo zimo. Os je tako pomladi zelo malo, do konca poletja pa njihovo število zelo naraste. V posamezni družini je lahko nekaj sto, celo nekaj tisoč osebkov. Na višku razvoja se izležejo nove matice in samci, nato pa družine najkasneje do prve močnejše jesenske ohladitve propadejo."

Napadalne, če jih stisnemo ali branijo gnezdo

Ose po besedah biologa načeloma niso napadalne, z izjemo, ko branijo gnezdo ali jih ponesreči stisnemo. "So pa zelo moteče, če jih je veliko, takrat je tudi večja verjetnost, da pride do pika," Bevk odgovarja na vprašanje, zakaj ose včasih pičijo, brez da jih stisnemo. "Odrasle ose so rastlinojede in se hranijo z medičino, sadjem in drugimi sladkimi snovmi. To je tudi razlog, zakaj nas tako rade obletavajo, medtem ko jemo ali pijemo. Takrat moramo paziti, da ose s hrano ali kozarcem ne zanesemo v usta, saj je pik v ustno votlino lahko nevaren tudi za tiste, ki niso alergični. Pik v ustni votlini namreč lahko privede do zatekanja dihalnih poti."

Papirnata vrečka ne bo pomagala

Na spletu najdemo najrazličnejše nasvete, kako jih pregnati, a z nekaterimi izmed njih si ne boste kaj dosti pomagali. "Ose je težko pregnati, bolje je ravnati preventivno," poudarja Bevk. "Manj smo 'zanimivi', če nismo pisanih barv in nadišavljeni. Privablja jih tudi znoj. Hrana in pijača naj bosta čim bolj pokriti. Če je os veliko, se je uživanju hrane na prostem bolje ogniti, zlasti če smo alergični na pik."

Foto: Profimedia Ose

Eden od nasvetov, ki ga najdemo na spletu je, da lahko ose preženemo z napolnjeno papirnato vrečko, saj naj bi le ta ose spominjala na sovražen panj, zaradi česar naj bi se ose umaknile. "Zadeve nisem preverjal, vendar sem prepričan, da ne deluje," na vprašanje, ali se lahko na ta način znebimo nadležnih žuželk, odgovarja Bevk.

Brez kisa boste polovili še čebele

Je pa res, da v primeru, ko nas ose obletavajo, ne smemo brezglavo kriliti z rokami, saj to verjetnost pika samo še poveča. Prav tako je res, da lahko ose, podobno kot čebele, oddajajo alarmni feromon, s katerim vrstnice opozarjajo na nevarnost in jih pozivajo k napadu.

Mnogi osam nastavljajo različne kupljene ali doma narejene pasti, katerih osnova je sladkorna raztopina, ki privablja ose. Bevk ob tem opozarja na zelo pomembno stvar, in sicer, da v past dodamo kis, sicer se bodo vanje lovile tudi čebele.

Če ni alergije, pik ni nevaren

Pik ose načeloma ni nevaren, če se ne pojavi alergijska reakcija. Mesto, kjer nas piči osa, hladimo in z uporabo gelov za oskrbo po pikih zmanjšujemo bolečino, pri alergijskih reakcijah pa uporabljamo antihistaminik in v primeru anafilaktičnega šoka adrenalin.

Foto: Profimedia Ose

"Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem območju je običajno pordela," pojasnjujejo na spletni strani Univerzitetne Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. "Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok."

Anafilaktični šok ogrozi življenje

Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko ogrožujoče. "Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika," pojasnjujejo na spletni strani Klinike. "Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč. Set vsebuje dve tableti antihistaminika in dve tableti steroida, pri bolnikih, ki so po piku že doživeli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju."

Ko se po piku žuželke, ne glede na to, ali je bolnik zaužil tablete seta za samopomoč ali ne, razvijajo simptomi druge do četrte stopnje sistemske preobčutljivostne reakcije, je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.

Alergij, tudi na pike žuželk, je vedno več

Uradni podatki za Evropo in Slovenijo navajajo, da so ljudje vse bolj podvrženi alergijam, saj so v zadnjem desetletju v bolnišnicah zdravili sedem krat več obolelih zaradi alergijskih reakcij kot desetletje pred tem. Med njimi so tudi alergije po pikih žuželk, ki so med najpogostejšimi vzroki preobčutljivostnih reakcij. Foto: Profimedia Ose

A razlogi za povečano število alergij najverjetneje nimajo veliko opraviti z žuželkami, ampak bolj z ljudmi. "To je bolj vprašanje za zdravnika," na vprašanje, ali na večje število alergij vplivajo tudi spremembe pri žuželkah, recimo v njihovem strupu, odgovarja Bevk. "Veliko bolj verjetno se mi zdi, da so vzrok za povečanje števila alergij spremembe v ljudeh (način življenja, kot sprememba strupa pri osah."

Ose preganjajo škodljivce

Če smo se ob osah navajeni predvsem pritoževati, pa je pomembno povedati tudi, da te žuželke niso le nadležne, ampak tudi koristne. "Čeprav so ose v letih, ko se pojavljajo v velikem številu, lahko zelo nadležne in na primer na sadju napravijo precej škode, pa njihova vloga ni le negativna," poudarja Bevk. "V nasprotju z odraslimi so ličinke mesojede, delavke pa za njihovo hrano polovijo množico žuželk, zato so pomemben regulator številčnosti škodljivcev."

irma.hus@zurnal24.si