Gospodarstvo se namreč ohlaja, industrijska proizvodnja pada in brezposelnost utegne zrasti, opozarjajo.

Proračun za leto 2025 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec, ki je povedala, da se odhodki povečujejo tudi na račun pred kratkim dogovorjene plačne reforme, vlada pa pričakuje tudi več prihodkov, med drugim zaradi začasnih dajatev na podlagi zakona o obnovi po lanskih poplavah.

Načrtovani prihodki se povečujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov, odhodki pa za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako prihodnje leto znašal 1,9 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Opozorila 

Slovenija je v trenutnih geopolitičnih razmerah zelo ranljiva, je opozoril Rado Gladek (SDS). Vsak dan poslušamo o zapiranju podjetij ali selitvi proizvodnje, je dejal in dodal: "Čas debelih krav je minil." To bi morali po njegovem mnenju upoštevati tudi pri pripravi proračuna in torej prihodke načrtovati v višini, ki jo res lahko dosežejo. Podvomil je tudi o načrtovanih odhodkih, predvsem glede investicij, saj iz gradbeništva prihajajo novice o upadu poslov.

Podobno je Tomaž Lisec (SDS) menil, da so prihodki načrtovani preveč optimistično. "Spremembe proračuna preveč slonijo na tem, da bo gospodarstvo plačalo, javni sektor pa nekaj dobil," je dejal. Meni, da se s proračunom dogaja to, kar se ne bi smelo - da "prihajamo na fronto, kjer je na eni strani gospodarstvo kot nek večji plačnik preko davkov in trošarin, na drugi strani pa javni sektor, ki očitno sedaj slavi to, kar so si izpogajali v novem sistemu plač".

Preveč optimizma

"Prihodkovna raven je po mojem mnenju zelo, zelo, zelo optimistična, preoptimistična," je dejal tudi Franc Breznik (SDS). Zato pričakuje, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto večji od načrtovanega in bodo potrebni rebalansi. Obseg proizvodnje namreč pada, številna podjetja se zapirajo ali odhajajo iz Slovenije, kar pomeni več brezposelnih in pritisk na socialno blagajno, je dejal.

Franc Medic (NSi) je spomnil, da osnutek srednjeročnega fiskalnega strukturnega načrta Slovenije za obdobje 2025-2028 predvideva znižanje javnofinančnega primanjkljaja za približno milijardo evrov, po drugi strani pa rast porabe v tem obdobju za 27,5 odstotka. "Od nekje bo moral priti denar, da bomo pokrili to razliko," je dejal in sklepal, da bo morala država še povečati davčne obremenitve. Iz tega proračuna je razbrati, da bodo težave za naše gospodarstvo še večje, je dejal.

Nasprotno je Andreja Živic (Svoboda) menila, da je država s predlaganimi spremembami proračuna ubrala pravo pot. Glede na v petek objavljene najnovejše gospodarske napovedi Evropske komisije se namreč v EU napoveduje višja rast, tudi v Sloveniji. Da proračun odraža zelo razumen optimizem, je ocenil tudi Aleš Lipičnik (Svoboda).

K predlogu sprememb proračuna za leto 2025 so poslanske skupine vložile 63 dopolnil, o katerih bodo člani odbora glasovali v nadaljevanju seje. Na dnevnem redu imajo nato še predlog zakona o izvrševanju proračuna, DZ pa bo proračunske dokumente sprejemal na seji, ki se začne v ponedeljek.

Neugoden čas Trump posredno povzročil dokončni razpad semaforske vlade v Nemčiji Svet Po sporu znotraj koalicije Scholz povlekel to potezo Slovenija Po referendumu kompromis, ki bi lahko zaživel v praksi