“Očitno se kultura upravljanja naših dveh največjih bank nadaljuje iz prejšnjega sistema,” pravi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je v začetku 90. let sodeloval pri sanaciji bančnega sistema in dodaja: “Takrat nam je eden od svetovalcev dejal: 'Ne pustite, da opice še naprej čuvajo banane'. Torej, ne pustite istih ljudi na mestih, ki so jih zasedali.”

Banke niso edini krivec

Slabih kreditov je v slovenskem bančnem sistemu 14 odstotkov, v treh največjih bankah, ki so v državni lasti, je teh še več, opozarja Kranjec. Na vprašanje, ali bi lahko centralna banka s strožjimi pravili zajezila izgubo bančnega sistema, pa odgovarja: “Ko so bankirji odobravali kredite, so najverjetneje odobrili dobro posojilo. Ampak če je medtem podjetje zašlo v težave in denarja ne more vračati, je težko reči, da je banka tista, ki je v tem procesu naredila napako. Spremenile so se okoliščine. Mi pa ne bomo odločali o tem, ali je bil določen kredit upravičeno podeljen, ker ne znamo.”

Zasvojeni s krediti

“Slovenci smo zasvojeni s krediti, pa naj gre za državo, banke, gospodarstvo ali gospodinjstva,” je kritičen Kranjec. “V podjetjih je razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom izrazito neugodno. Za vsak evro lastnih sredstev namreč najamejo 1,2 evra kredita,” še poudarja guverner.