V madžarskem zaporu, kjer izdelujejo žico z rezili, komaj dohajajo naročila, ki prihajajo tudi iz Slovenije. Ta je sprva napovedala, da bo postavila okoli 80 kilometrov ograje, žica z rezili pa se zdaj že razprostira na 100 kilometrih. Poslanec v Evropskem parlamentu: Sram me je.
710 zapornikov severno od Budimpešte izdeluje trenutno enega najbolj iskanih produktov - železno žico. Žico z rezili, s katero je zaščiten tudi zapor Marianosztra, naj bi Madžari postavili tudi na mejo z Romunijo. Kot poroča Reuters, žico, ki jo izdelujejo madžarski zaporniki, kupujeta tudi Makedonija in Slovenija.
Predvidenih 80 kilometrov, zdaj pa ...
11. novembra je zunanji minister Karl Erjavec na Dunaju dejal, da bo Slovenija na meji s hrvaško postavila 80 kilometrov ograje. Mesec dni kasneje jo vojaki postavljajo še kar naprej, čeprav je na meji že 100 kilometrov žice z rezili. V zadnjem tednu jo postavljajo tudi ob mejnih prehodih Jelšane, Starod in Dragonja.
Prebivalci, ki niso dobili nobenega obvestila, se bojijo, kako bo ograja vplivala na portoroški turizem, kako bodo dostopali do svojih kmetijskih zemljišč in kaj bo ograja naredila živalim.
S temi težavami se že soočajo prebivalci Bele krajine, območja ob Kolpi, kjer ograja že stoji.
xxx
Tako eni kot drugi pa poudarjajo, da na teh območjih beguncev ni in da nelegalno prečkanje onemogoča ža sam teren. Belokranjci glede postavitve ograj pozivajo tudi k ustavni presoji.
Proti so se vzdignili tudi tisti, ki živijo ob Sotli.
PREBERITE TUDI:
Ivo Vajgl: Sram me je
"Ne morem kritizirati vlade, saj nisem na njihovem položaju, vendar lahko rečem, da me je sram," je v Bruslju dejal slovenski poslanec in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl.
"Za zagon gradnje ograj je odgovoren Viktor Orban, populist, ki je naredil svojo računico. Ko je začel postavljati ograje pa prihodnosti Evrope gotovi ni imel v mislih," pravi madžarski socialist in evroposolanec Istvan Ujhely.
Da ograja ne bo ustavila begunskih tokov, meni tudi poslanka Tanja Fajon, ki se zavzema za celovit pristop, vzpostavitev humanitarnih koridorjev in izdajanje humanitarnih viz.
"Takšne možnosti obstajajo, kar pa je potrebno, je politična volja," pravi Fajonova.
Schulz: Slovenija je ostala sama
Slovenija zaradi postavljanja ograje v Bruslju ni bila posebej kritizirana, pravi visoki uradnik pri Evropski uniji in dodaja, da je bila odločitev glede postavljanja ograje sprejeta v Sloveniji in brez pritiskov z Bruslja.
"Države, kot je Slovenija, se znajdejo v situaciji, ko težave ne morejo reševati, ker so jo druge države pustile na cedilu," o zapiranju meja in postavljanju ograj pravi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.
"Sodelovanje med narodi in državami, za katerega smo verjeli, da se bo vedno le še poglabljalo, se postavlja pod vprašaj," dodaja.
Kot opozarja Schulz, smo v najbolj nevarnem obdobju po koncu druge svetovne vojne. Begunska kriza je namreč razkrila "desolidarizacijo" med državami EU, volje za iskanje skupnih rešitev ni več videti.
Doslej premestili manj kot 200 ljudi
Nesolidarnost pri pomoči beguncem in reševanju begunske krize najbolj jasno kaže izvajanje dogovora o premestitvi beguncev, ki po državah EU nikakor ne zaživi. Od dogovorjenih 160.000 so jih doslej premestili manj kot 200.
Slovaška in Madžarska sta zaradi kvot vložili tožbi na Sodišču EU. "Kot člani Evropske unije smo se zanašali, da smo del te unije. V času krize pa vsaka država ščiti le lastne interese," pravi hrvaška poslanka v Evropskem parlamentu Ruža Tomašić.
sergeja.hadner@zurnal24.si
Vajglarija - ko bi ti vedel kako se mi sramujemo tebe!!!!! Izvoljen si bil s strani desusa - spizdil pa …
Proti ograji so tisti (Primorci), ki teh beguncev, ali karkoli že so, niso videl v živo. Pridite Primorci v Šentilj, …
Točno tako. Naši odgovorni verjetno niso bili v vojski, da bi vedeli, da je nebranjena ovira čista nula. Sploh pa …