Čeprav je imel nekdanji finančni minister z NLB podpisan dogovor o mirovanju delovnega razmerja in bi šel tja v službo lahko takoj po prenehanju funkcije, je prej pobral še nekaj nadomestil. Zdaj se v banko, ki smo ji davkoplačevalci, ko je bil on minister, namenili štiri milijarde evrov, vrača kot svetovalec uprave.

Novega člana uprave ne bodo iskali, saj bodo področje operativnega poslovanja družbe, za katerega je skrbel Nima Motazed, bodo porazdelili med ostale štiri člane uprave NLB. "Kadrovanje v upravo NLB je zelo, zelo težko. Odnos javnosti do banke je zelo kritičen, zaradi zakonodaje so vodje družb v državni lasti plačani manj kot tisti v manjših podjetjih, poleg tega je njihova funkcija zelo izpostavljena. Nadzorni svet težko najde optimalne kadre za te položaje," je oster prvi nadzornik NLB Gorazd Podbevšek.

Na vprašanje kaj menijo o izjavah nekaterih politikov, ki so zahtevali menjavo uprave banke, Podbevšek poudarja, da teh izjav ne jemlje kot pritisk, pač pa kot izjavo, ki jih pač ne bodo upoštevali. Se je pa Podbevšek sestal s predstavniki lastnika, torej Slovenskega državnega holdinga in finančnega ministrstva. "Pogovori so bili zelo vsebinski, nikoli pa ni bilo pritiskov, niti namigov, naj nadzorni svet na tem področju kaj naredi," trdi prvi nadzornik.

Žvižgačem nagrade še niso podelili

Odkar v NLB velja sistem nagrajevanja žvižgačev, ki jim vodstvo obljublja do 50 tisoč evrov nagrade, če razkrijejo morebitne dokaze, da zaposleni družbi povzročajo škodo, nagrade ni prejel še nihče, poudarja predsednik uprave NLB Janko Medja. Vsak mesec sicer prejmejo med 20 in 30 prijav, ki jih podajo stranke, zaposleni in management.

V skladu z navodili države mora uprava do leta 2017 izpeljati privatizacijo banke. O ceni, ki bi jo lahko za našo največjo banko iztržili, Medja ni želel špekulirati, je pa poudaril, da je to odvisno tudi od morebitnega vmešavanja politike v proces.

Ne utapljajo se več v rdečih številkah

Skupina NLB je sicer v prvih treh četrtletjih ustvarila 48 milijonov evrov čistega dobička – v enakem obdobju je denimo lani pridelala 293 milijonov evrov izgube. "NLB letos izpolnjuje ali celo presega zastavljene cilje," je povedal šef naše največje banke in poudaril, da jim rastejo tudi tržni deleži.

Obseg slabih posojil je po trditvah uprave stabilen in na obvladljivi ravni. Za skupino se je konec septembra ta znižal na 25,9 odstotka, za NLB na 21 odstotkov. "Na 2,8 milijarde evrov kreditnega portfelja, označenega kot slabi krediti, je že oblikovanih za dve milijardi rezervacij," je še pojasnil Medja.

Kakšni bodo rezultati poslovanja ob koncu leta ni želel napovedati, je pa pojasnil, da pričakujejo še nekaj slabih kreditov izven Slovenije, ki bodo potrebovali dodatne rezervacije.