Glede na poročilo o stanju slovenske vojske za leto 2017 je pripravljenost slovenske vojske za delovanje v vojni, tako kot prejšnja leta nezadostna, pripravljenost slovenske vojske v miru pa za oceno boljša, torej dobra, je ocenil predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor, ki je danes od obrambne ministrice Andreje Katič in načelnik generalštaba SV Alana Gederja prejel poročilo o pripravljenosti vojske v 2017.

"Ocena je za odtenek boljša, vendar moramo biti pri oceni previdni," je dejal Pahor, ki opozarja na dve težavi: popolnjenost s kadri ter oborožitvene in tehnične probleme na prvem mestu in na drugem mestu status in položaj slovenskega vojaka, ki ga je po njegovem potrebno ponovno ovrednotiti: "Zagotoviti moramo, da bo vojaški poklic cenjen," pravi Pahor in dodaja, da je slovenska vojska kljub nižji kadrovski popolnjenosti intenzivno sodeluje v mednarodnih operacijah (12) in pri varovanju južne meje.

Zaradi negativne ocene 72. brigade Slovenske vojske je na vrhu SV nedavno je vlada na predlog ministrice za obrambo Andreje Katič razrešila načelnika Generalštaba Slovenske vojske Andreja Ostermana in na njegovo mesto imenovala dosedanjega Ostermanovega namestnika Alana Gederja.

"Od novega načelnika generalštaba pričakujem, da bo do sklica nove vlade pripravil celovit načrt izboljšanja pripravljenosti SV in predlog strukture in obsega SV do leta 2030," pravi Pahor.

Pahor predlaga varstveni evro

Pahor ocenjuje, da je najpomembnejši razlog za stanje pripravljenosti nizek proračunski izdatek za vojsko. Trenda padanja se je sicer zaustavil in lani obrnil v pozitivno smer. Pozitivni trend naj bi se tudi nadaljeval.

Pahor pa ocenjuje tudi, da dinamika in obseg povečevanja proračunskih sredstev ne bosta zadoščala za bistveno izboljšanje pripravljenosti SV, zato meni, da bi bilo potrebno zagotoviti znatnejše in finančne zagotovitve. "Predlagal sem sprejem zakona o financiranju, ki bi pomenil stabilno zagotavljanje finančnih virov. Gre za predlog za varnostni evro," pravi Pahor in dodaja, da je z novimi varnostnimi tveganji varnost postala manj zanesljiva, zato je vanjo potrebno vlagati več: "Ne samo v vojsko. Potreben je skupen pristop ob hkratni posodobitvi tako vojske, policije, civilne zaščite, obveščevalnih služb in kibernetske varnosti."