Po poslovniku Državnega zbora (DZ) mora predsednik vlade o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika DZ, to obvestilo pa se uvrsti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom.
Po odstopu predsednika vlade lahko sicer novega mandatarja predlaga tudi predsednik republike, Borut Pahor. A nazadnje, po odstopu Mira Cerarja, se za to ni odločil, temveč je razpustil državni zbor in razpisal predčasne volitve poslancev v DZ. Tudi politične stranke so se takrat večinoma zavzele za predčasne volitve. Novega mandatarja lahko namreč predlagajo tudi poslanske skupine, a jih mora biti najmanj deset, za izvolitev mandatarja pa je potrebna večina glasov. DZ lahko o tem odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Spomnimo - tak predlog je uspel združenima strankama SLS+SKD, ki sta, po tem, ko je Drnovškova vlada leta 2000 doživela nezaupnico, za mandatarja predlagali Andreja Bajuka. Tega je potem Državni zbor RS 3. maja istega leta na tretjem glasovanju z minimalno večino potrdil za tretjega predsednika vlade v samostojni Sloveniji.
Roki v Ustavi pa so jasni; do predčasnih volitev lahko pride po 40 do 60 dneh po razpustitvi parlamenta.
Kako bo tokrat, še ni znano.
SDS vztrajno lovi LMŠ
Sodeč po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Ninamedie in Mediane Šarčev LMŠ ostaja na prvem mestu po priljubljenosti, a mu je Janševa SDS že tesno za petami.
Ninamedia je izmerila, da bi v tem mesecu najvišji odstotek volivcev glasovalo za stranko LMŠ (19,4 %), sledi SDS (16,9 %), SD (8,1 %), NSi (6,5 %), Levica (6,0 %). V parlament tokrat ne bi uspelo priti strankam DeSUS (2,9 %), SLS (2,4 %), SNS (2,3 %), SAB (0,8 %) in SMC (0,3 %).
Precej, kar 23,7 odstotkov ljudi, ne ve, koga bi volili, 9,8 odstotkov pa jih sploh ne bi volilo.
Januarska anketa Dela Barometer podobno kaže, da med strankami vodilni LMŠ in SDS ostajata zelo blizu skupaj, po njihovih podatkih pa je na tretjem mestu Levica. Javnomnenjsko raziskavo je zanje opravila Mediana.
Neopredeljenih je, po njihovih podatkih, 24,5 odstotkov.
Po njihovem naj bi LMŠ volilo 14 odstotkov vprašanih, SDS pa bi dobila 13,3 odstotka glasov. Sledijo Levica (7 %), NSi (6,9 %), SD (6 %), SNS (3,3 %), DeSUS (3 %), SAB (2 %) in SMC (1,7 %).
Zadnje predčasne volitve sprožil Miro Cerar
Zadnje predčasne državnozborske volitve so v Sloveniji potekale 3. junija 2018. Takrat je odstopil tedanji predsednik vlade Miro Cerar, zato so se stranke zavzele za predčasne volitve. Kot je taisti dan dejal Cerar, je bila kaplja čez rob odločitev vrhovnega sodišča o razveljavitvi referenduma o drugem tiru. Za datum razpisa tretjih predčasnih volitev v zgodovini Slovenije se šteje 16. 4. 2018.