"Saj ob prijavi na izlet niti ne vem, koliko bom plačala," se je ob prijavi na potovanje z eno od večjih slovenskih turističnih agencij hudovala naša bralka, ki se je ob tem sprašuje, ali je oglaševanje najnižjih možnih cen, ki nato ne obveljajo, sploh zakonito. Od 175 evrov, ki nato postane 200 evrov?
Na tržnem inšpektoratu, ki ga vodi Andrejka Grlič, pravijo, da je zakon o varstvu potrošnikov jasen in da informacije podane v katalogih ne smejo biti neresnične ali zavajajoče: "Med drugim določa, da mora biti katalog ali prospekt o turističnih aranžmajih, ki ga organizator ali prodajalec ponuja potrošniku, napisan razumljivo ter mora vsebovati točne podatke o ceni in ustrezne informacije o vrsti in kraju nastanitve, njeni lokaciji, turistični kategoriji in njenih glavnih značilnostih."
V primeru, da je tudi potrošnik seznanjen z informacijo o najmanjšem potrebnem številu oseb za izvedbo in skrajnem roku morebitne odpovedi, pa o kršitvah zakonodaje gotovo ne gre govoriti. "O zavajajoči poslovni praksi ne moremo govoriti na splošno, temveč je le to potrebno ugotavljati v vsakem posameznem primeru," so še dodali na inšpektoratu.
Uradno višja cena, nato izstavljajo dobropise
Turistične agencije cene izračunajo na podlagi seštevka fiksnih stroškov, ki so neodvisni od števila potnikov (avtobus, gorivo, cestnine, vodnik, voznik …), in variabilnih stroškov, ki so vezani na število potnikov (nastanitev, hrana, vstopnine …). Pri izletih se tako cena vedno izračuna za minimalno število prijavljenih potnikov, ki zagotovijo pokritje stroškov. Če je to število preračunano na 40 ali 45, je cena ugodnejša, kot če bi preračunali na 30, saj se fiksni stroški razdelijo na več ljudi.
"Pri snovanju cen moramo turistične agencije pristopiti pragmatično, a premišljeno. Hkrati moramo ponuditi ugodno ceno, a po drugi strani zagotoviti odhod tudi manjši skupini, kadar se zgodi, da se avtobus ne zapolni," pojasnjuje Nataša Jeza Kotnik iz Turistične agencije Sonček.
Večjih težav s potrošniki pri tako postavljenih cenah naj ne bi bilo, zatrjujejo turistične agencije. Tako pri Sonchku kot tudi pri turistični agenciji Kompas ob sklenitvi rezervacije stranka podpiše pogodbo s ceno, ki velja za najmanjše število potnikov, plača tudi prijavnino glede na to ceno. Jasmina Feguš s Kompasa nam je pojasnila, da je končna cena potovanja znana, ko se zaključi sprejemanje prijav: "V kolikor se cena zniža, se vse prijavljene potnike obvesti, izstavijo se dobropisi oziroma uredi vračilo, če je bil aranžma že plačan v celoti."
Potniki skušajo še sami pridobiti dodatne potnike
"Razlike v cenah v bistvu niso velike in če agencija igra z odprtimi kartami, potniku pa obračun dobro razloži, ni razloga za slabo voljo. Nasprotno – potniki se še sami potrudijo pridobiti potnike na potovanje, da se zagotovi nižja cena in na koncu smo vsi zadovoljni," je izpostavila še Jeza Kotnikova in dodala, da je prav praksa pokazala, da so bili ljudje vendarle pripravljeni doplačati še nekaj evrov in se izleta vseeno udeležiti: "Slabih izkušenj torej nimamo, najbrž tudi zato ne, ker smo ubrali sistem "vračanje preveč plačanega" namesto "doplačevanja zaradi manjše skupine"".
V oglasih, pa pri Sonchku navajajo, da tako, da kot vse trgovine in druga podjetja tudi agencije oglašujejo najnižjo ceno (npr. "od 175 evrov"), saj naj bi večino izletov dejansko izvedli po tej ceni.
Kot potrošnik lahko dobiš nasvete ,če se včlaniš v ZPS in plačaš letno članarino ! Vse ostalo je trla baba …
še nikoli nisem plačal toliko kot piše v reklami, pa naj bo to potovanje ali nakup avta
Žal je v tej "visoko moralni" državi vse možno. Tudi Telekom oglašuje paket do 20MB internetnega prenosa in po pristopu …