Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da delovna zakonodaja daje več možnosti, kako urejati odsotnost v primerih, ko delavci zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali z njimi povezanih dogodkov oziroma okoliščin niso mogli priti na delo ali pa so prišli prepozno ali odšli predčasno.
V prihodnjih dneh marsikje delavci zaradi razmer v podjetjih ne bodo mogli še na delovna mesta, saj ponekod dela ne bo mogoče zagotavljati ali pa ga bo treba organizirati drugače.
"Delovna zakonodaja daje za primere odsotnosti in nemožnosti opravljanja dela ter tudi za namen opravljanja drugega dela ali na drugem kraju več možnosti. Tako je delavcem in delodajalcem glede odsotnosti z dela na voljo: odsotnost z dela zaradi višje sile,
odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadane delavca), čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela, izraba letnega dopusta in neplačani dopust," naštevajo na ministrstvu. "Z vidika organizacije dela pa sta pomembni predvsem možnosti: začasna sprememba vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu in odreditev dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče."
Odsotnost z dela
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v šestem odstavku določa, da je delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
Elementi, ki opredeljujejo standard višje sile, so zunanji vzrok, nepričakovanost dogodka in neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Primer višje sile je tudi naravna nesreča. "Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, delavec in delodajalec tveganje delita. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti," določa zakonodajo.
"Višja sila lahko nastane na obeh straneh, tako na strani delavca kot tudi delodajalca. Lahko nastane na primer na način, da delavec ne more opravljati dela, ker so razlogi nastali na njegovi strani (ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče itn.). Lahko pa nastane tudi na strani delodajalca, na primer, ko poplavi delovna sredstva, so ta poškodovana in dela ni možno opravljati itn," pojasnjujejo na ministrstvu.
Odsotnost zaradi osebnih okoliščin
V posameznih primerih je mogoče uporabiti določbo 165. člena ZDR-1, ki določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katere zakon izrecno določa primer "hujše nesreče, ki zadane delavca". V tem primeru ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu, zaradi hujše nesreče, ki ga zadane pa najmanj en delovni dan. "Na podlagi te določbe ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela za en dan, daljše odsotnosti iz tega naslova pa so lahko morebiti urejene v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca," dodajajo na ministrstvu.
Čakanje na delo
Podjetja, ki delavcu ne morejo zagotavljati dela iz poslovnega razloga, delavca lahko napotijo na čakanje na delo. To jim omogoča ukrep na podlagi 138. člena ZDR-1, pri katerem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.
Osnova je določena v sedmem odstavku 137. člena ZDR-1, ki določa, da če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.
"Odreditev začasnega čakanja na delo, ki lahko traja največ 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, mora biti podana v pisni obliki in se lahko delavcu pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Ob tem je treba poudariti še, da mora v času napotitve na čakanje na delo delavec biti na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo," pojasnjujejo na ministrstvu.
Izraba letnega dopusta in kolektivni dopust
Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta, Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta, določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter družinske obveznosti delavca.
Poleg tega mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je v primeru naravne nesreče mogoče doseči tudi dogovor o izrabi letnega dopusta, vendar je treba pri tem upoštevati zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.
Odreditev kolektivnega dopusta
Delodajalec lahko odredi tudi kolektivni dopust, pri čemer ne sme omejiti ali negirati pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti). Delodajalec mora o tem delavce pisno obvestiti o letnem razporedu delovnega časa.
Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače t.i. izredni neplačani dopust
Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Neplačano odsotnost urejajo kolektivne pogodbe. Nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti, daljše od 30 dni.
Organizacija dela
V primeru izjemnih okoliščin je mogoče odrediti opravljanje drugega dela oziroma na drugem kraju. "V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine," pojasnjujejo na ministrstvu.
Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo. "Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti," dodajajo na ministrstvu.
Dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče
Delavec je dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic, v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda, določa 145. člen Zakona o delovnih razmerjih.
Zasebno posojilo in financiranje Lahko vam pomagam pridobiti posojilo, financiranje ali naložbo. Če ste zainteresirani, me prosim kontaktirajte za več …