Letošnje študijsko (in šolsko) leto bo vse prej kot predvidljivo, še manj pa takšno, kot smo ga bili vajeni do sedaj. Polne predavalnice, hodniki in lokali v bližini fakultet bodo letos bolj kot ne samevali. Zaradi negotovih okoliščin se univerze po Sloveniji ena za drugo odločajo, da bo študij potekal na spletu oziroma, kjer je to mogoče, v manjših skupinah na klasičen način na fakultetah.
Ker se zaradi hitrega slabšanja epidemioloških razmer bojijo, da bi morali ponovno v celoti imeti on-line, imajo za bruce na obeh stopnjah študija v mesecu oktobru pripravljene tudi posebne spoznavne delavnice. Glavni namen tovrstnih delavnic je, da si študenti ustvarijo podporno socialno mrežo, kar jim bo pomagalo na nadaljnji študijski poti.
Zaradi velikega števila vpisanih študentov bodo na ekonomski fakulteti v letošnjem letu pedagoški proces izvajali v kombinirani obliki, a pri tem vidijo nemalo izzivov: številčnost študentov po programih, zgolj štiri dovolj velike predavalnice za izvajanje pedagoškega procesa v živo, neuporabnost manjših predavalnic zaradi priporočil in omejitev, ki veljajo (minimalna razdalja 1,5 metra med sedeži), zagotavljanje razkuževanja in prezračevanja med odmori, upoštevanje, da študent ne more preskakovati iz izvedbe v živo na on-line izvedbe, ipd. "Sicer pa kot glavno težavo spremenjenega načina študija vidimo v zelo neenakih pogojih za študij pri študentih, na kar opozarjajo tudi študentske ankete," še dodajo.
"Odločili smo se, da manjše predavalnice, ki lahko ob upoštevanju priporočil za preprečevanje širjenja epidemije, sprejmejo zgolj nekaj študentov (manj kot so običajne velikosti razredov), odpremo in preoblikujemo v čitalnice in jih namenimo za samostojen študij študentom. Obenem pa v mesecu septembru za pedagoge organiziramo delavnice, na katerih delimo uspešne pedagoške prakse, ki so se oblikovale v pomladnih mesecih, črpamo dobre prakse iz tujine in se z nabavo posebne grafične opreme, ki nadomesti tablo v razredu in druge ustrezne tehnološke opreme pripravljamo, da bi bil študij tudi v oteženih okoliščinah čim bolj kakovosten,"
Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Za kombinirano različico, v sklopu katere bodo predavanja in vaje z večjim številom študentov izvedli na daljavo, tista z manjšim številom slušateljev pa v živo, so se odločili tudi na Fakulteti za turistične študije v Portorožu, kjer pa je "na srečo stavba dovolj velika z večjim številom predavalnic, kar nam omogoča takšno izvedbo, da bodo študentje ene skupine večinoma vedno v isti predavalnici in se ne bodo selili iz enega prostora v drugega," povedo na portoroški fakulteti, kjer z enim ušesom vselej spremljajo akutalno stanje in so v primeru poslabšanja razmer pripravljeni na dodatno prilagoditev študijskega procesa v živo ter na omejitev stikov med študenti.
Korak dlje so šli na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer bo študij sicer prav tako potekal v kombinirani obliki (del študijskega procesa bo potekal na fakulteti, del pa prek spleta, bodisi v sinhronem ali asinhronem prenosu). V teh dneh namreč po predavalnicah nameščajo kamere, ki bodo omogočale, da bo del študentk in študentov predavanja spremljalo v predavalnici, del pa prek aplikacije Zoom na računalniku.
"Ker imamo na fakulteti zelo raznovrstne programe, bo vsak organiziran glede na svoje specifike in glede na število študentov, ki so lahko v predavalnici. Nekatere manjše programe bomo, če ne bo prišlo do dodatnih preventivnih ukrepov, lahko v celoti izvedli fizično. Zaenkrat je ozko grlo predvsem 1,5 metra fizične distance, ki prostor v predavalnicah zmanjša za več kot trikrat. Zato bomo morali nekatere skupine študentk in študentov deliti v več skupin," načrte za izvedbo novega študijskega leta razkrije dekan ljubljanske Filozofske fakultete prof. dr. Roman Kuhar.
Na različne scenarije pa so se pripravlili na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer se bodo glede na epidemiološko situacijo v zvezi s COVID-19 menjavali trije načini izvedbe: "- A: Ko (če) ni omejitev, ker država ne izvaja nobenih ukrepov: Pedagoški proces izvajamo kot običajno na fakulteti. - B: Ko (če) je razglašena epidemija s strogimi varnostnimi ukrepi (fakulteta zaprta): pedagoški proces izvajamo izključno na daljavo. - C: Ko (če) veljajo različne omejitve (npr. zahtevana 1,5 metra razdalje, maske, higiena rok, čiščenje): pedagoški proces izvajamo kombinirano na fakulteti in na daljavo tako, da je del študentov prisoten v predavalnicah, del pa spremlja dogajanje na daljavo," so zapisali v dopisu za študente o način izvedbe pedagoškega dela v 2020/21.
Kot so dodali, je glede na trenutne razmere najbolj primeren način izvajanja pedagoškega procesa način C, saj v primeru zahtevane razdalje 1,5 metra njihove predavalnice niso zadosti velike, da bi pedagoški proces v prostorih fakultete lahko spremljali vsi študenti.
"V danih razmerah predstavlja najboljši približek običajnemu delu v predavalnicah, saj predavalnice virtualno poveča. Izvedba pedagoškega procesa po načinu C bo veljala od 5. oktobra naprej (do morebitne spremembe epidemiološke situacije in posledično navodil MIZŠ in NIJZ), v sklopu katere bomo v prostorih fakultete izvajali vse kontaktne ure po urniku, pri čemer bo del študentov prisoten v predavalnici, del pa po videokonferenci. Gre torej za hibridni način izvajanja pedagoškega dela. V ta namen bodo študenti vsakega letnika vsakega programa razdeljeni v manjše skupine (npr. 8 - 12 študentov, maksimalno štiri skupine za letnik programa; v primeru manjšega števila vpisanih študentov na letnik programa lahko tudi ena sama skupina) in se bodo tedensko menjavali pri prisotnosti na fakulteti. Vsak študent bo tako praviloma vsaj enkrat mesečno (en teden), višji letniki in druga stopnja tudi pogosteje, prisostvoval kontaktnim uram pri vsakem svojem predmetu na fakulteti, ostale tedne pa bo prisoten po videokonferenci," pišejo na ljubljanski fakulteti.
"Glede izbire modela za izvedbo pedagoškega procesa bodo študentje obveščeni z matične fakultete, na kateri študirajo, s fakultet pa bodo prav tako prejeli vse potrebne informacije za čim lažjo vključitev v pedagoški proces in opravljanje študijskih obveznosti," pravijo na Univerzi v Mariboru.
"Študijskemu procesu prek spleta umanjkajo ključni elementi univerzitetnega izobraževanja"
Čeprav so fakultete prepričane o uspešno izvedenem prihajajočem študijskem letu, so soglasne, da tovrstni način študija zelo osiromaši pedagoško delo, ki je oblikovano na neposrednem stiku profesorja in študenta.
"Filozofska fakulteta ne želi postati 'zoom-fakulteta', ker študijskemu procesu prek spleta umanjkajo ključni elementi univerzitetnega izobraževanja. To so fizično študijsko okolje, ki ga simbolno pooseblja predavalnica in ki med drugim pomembno prispeva k motivaciji za študij, in študentska oziroma akademska skupnost, ki temelji na dialogu, medsebojnem spoštovanju ter izmenjavi pogledov in stališč. To je namreč bistvena in ključna prvina študijskega procesa v vseh znanstvenih disciplinah, še posebej pa v humanistiki in družboslovju. Prek spleta, na daljavo, je mogoče ob premišljeni izvedbi posredovati del znanja, a je tudi to, kolikor je oropano študijskega in socialnega okolja, prostora srečevanja, ki ključno zaznamuje študijski proces, v pomembni meri okrnjeno," na tem mestu opozorja Kuhar.
V potrditev, da s tovrstnim načinom študija niso najbolj zadovoljni niti študenti, pri čemer so bili vsaj deloma za pravo študijsko izkušnjo prikrajšani študenti in študentke prvih letnikov, navrže rezultate raziskave med študentkami in študenti Filozofske fakultete ob zaključku poletnega semestra 2019/2020. Takrat je izmed 1040 vprašanih 66 odstotkov poročalo, da so med študijem na daljavo težje vzpostavljali motivacijo za študij, med slabostmi tovrstnega študija pa so pogosto izpostavljali prav umanjkanje socialnih stikov. "Študentska leta so čas vzpostavljanja specifičnih strokovnih, prijateljskih in kolegialnih vezi, ki pomembno sooblikujejo posameznike in posameznice ter vplivajo tudi na njihove poznejše poklicne poti," negativno plat študijskega procesa na daljavo še opiše dekan UL FF.
Do podobnih ugotovitev so po koncu prejšnjega študijskega leta prišli tudi na Fakulteti za turistične študije v Portorožu: "Zagotovo smo se vsi, še posebej pa študentje, soočali z izzivi, ki smo jih sicer s strpnostjo in medsebojno komunikacijo uspeli v čim večji meri rešiti. Kot največji izziv so študentje navajali odsotnost fizičnega stika s profesorji in svojimi kolegi študenti ter večji obseg dela, ki jih je od njih zahteval študij na daljavo."