Trend ugotovljenih okuženih (danes ob 14. uri: 219) se je še bolj upočasnil (le še 21% rast glede na včeraj). Tajektorija se približuje tisti iz 12.3," v svoji analizi ugotavljaj ekonomist Jože P. Damijan, a dodaja, da se je število testov močno zmanjšalo na 787 (13.3.: 1,288, 14.3.: 1,023).

Če je bilo glede na petkove podatke mogoče sklepati, da bo število okuženih doseglo 2337 ljudi, je najnovejši predvideni vrh števila okuženih glede na današnje podatke 1608.

Damijan je že večkrat opozoril, da bo oblika krivulje bistveno odvisna od ukrepov države in omejevanja socialnih stikov. 

Foto: damijan.org Graf števila okuženih z koronavirusom

"Videli bomo, kako bo nova metodologija vplivala na opazovano dinamiko in končno dejansko število ugotovljenih okuženih," opozarja Damijan. Ker do novih okužb prihaja v skupnosti, torej ne od znanega okuženega, se je vlada odločila, da ne bo več testirala vseh, ki so bili z njim v stiku, ampak le še tiste, ki jih bo treba sprejeti v bolnišnico. Za tiste, ki so bili v tesnem stiku z okuženim in zbolijo, se bo štelo, da so zboleli za covid-19.

S tem naj bi razbremenili vse, ki so jemali brise in delali teste, vstopne točke pa bodo spremenili v ambulante za okužene.

Glede na število okuženih pa bi po novem sklepali iz števila pacientov v intenzivni negi.

»Ob predpostavki, da je v intenzivni negi v povprečju 5% dejansko okuženih in glede na to, da naj bi bili danes ob 16. uri 4 pacienti v intenzivni negi, bi po tej metodologiji bilo pri nas 80 okuženih,« je včeraj opozoril Damijan.

"Ta metodologija torej zaenkrat, v tej otroški fazi epidemije, podcenjuje dejansko število okuženih. V fazi zrelosti epidemije bo najbrž nekaj boljši pokazatelj (ni pa nujno, ker se zanaša na empirične ugotovitve iz drugih držav, le-te pa temeljijo na statistikah, dobljenih na testiranju, torej na številu na testih ugotovljenih okuženih in ne na dejanskem številu okuženih, saj slednjega podatka ne poznamo). To pomeni, da bi se po novi uradni metodologiji samo približali podatkom, ki bi jih dobili na testih," je opozoril Damijan.

"Problem nove metodologije pa je v tem, da na njeni osnovi kasneje dobimo podatek o hitrosti širitve okužbe (saj do hospitalizacije pride šele, ko se simptomi zaostrijo). Ažurno testiranje je torej načeloma boljši pristop od tega novega, ker pristojnim daje bolj ažurne informacije o hitrosti širjenja okužbe. Smiselno je, da se opravi čim več testov in da se teste naredi bolj dosegljive (drive-thru sistem)," meni Damijan.

dezurni@zurnal24.si